ZJU člen 156, 156/2, 156/3, 158, 158/2, 158/3, 158/4, 158/5. ZDR-1 člen 98. KPND člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
S spremembo sistemizacije je bilo ukinjeno delovno mesto tožnice, delovne naloge tega delovnega mesta pa so bile razporejene na drugo delovno mesto. Ker je ukinitev delovnega mesta organizacijski razlog, zaradi katerega javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZJU lahko preneha delovno razmerje, tožnice pa ni bilo možno premestiti na drugo delovno mesto v skladu s pogoji iz drugega odstavka 158. člena ZJU, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar
Tožnikovo stanje desne roke, in sicer izguba prstanca, mezinca in izguba pete dlančnice ter delna izguba četrte dlančnice, ne predstavljajo nobene telesne okvare po Seznamu telesnih okvar. Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih aktov tožene stranke s priznanjem pravice do invalidnine za telesno okvaro ni utemeljen.
ZPIZ-2 člen 27, 391, 394. ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 37, 193, 399, 405.
starostna pokojnina - odmera - višina - brezposelna oseba - uživalec denarnega nadomestila za brezposelnost
V 394. členu ZPIZ-2 je zagotovljeno varstvo pričakovanih pravic po ZPIZ-1 za tiste osebe, ki imajo enega od taksativno določenih statusov. Izjema določena v 394. členu ZPIZ-2 med drugim velja za brezposelno osebo, ki je na dan 31. 12. 2012 uživalec denarnega nadomestila po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti oziroma po predpisih o urejanju trga dela. Tožnica je bila na dan 31. 12. 2012 kot brezposelna oseba prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje, ni pa bila uživalka nadomestila za primer brezposelnosti, zato ne sodi med taksativno določene osebe v prvem odstavku 394. člena ZPIZ-2, da bi se lahko upokojila po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, čeprav bi pogoje izpolnila po uveljavitvi ZPIZ-2.
USTAVNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066218
URS člen 22. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe - pravica do pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja - dokazna ocena - priznanje prekrška
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dokaznega predloga in priloženih dokumentov (navodil za uporabo alkotesterja) ter so navedbe o obdolženčevem priznanju nejasne, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi – nezakonita sprožitev davčnega postopka – prekoračitev obtožbe – identiteta med obtožbo in sodbo – vezanost na predlog tožilca glede pravne presoje dejanja – uporaba milejšega zakona – pravice obrambe – pregled spisa – dokazni predlogi – zavrnitev dokaznih predlogov – pisna izdelava sodbe – prekoračitev roka za pisno izdelavo sodbe – vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – davčna zatajitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – pravna opredelitev kaznivega dejanja – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba – posebni pogoj – stranska denarna kazen – odvzem premoženjske koristi – pritožba zoper sklep, s katerim je bil ugovor zoper obtožnico zavrnjen – dovoljenost pritožbe – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Davčni organ na podlagi 24. člena ZIN je dolžan vsebino podane prijave po uradni dolžnosti preveriti, za kar je zadoščala že sama prijava brez priloženih listin, ki naj bi bile pridobljene protipravno. Davčni organ bi na podlagi same prijave, brez priloženih listin, prišel do podatkov, na katerih temeljijo očitana kazniva dejanja, zato uveljavljane ustavne kršitve in bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP niso podane.
Obstoj kaznivega dejanja davčne zatajitve ni vezan na davčno odločbo, s katero bi bile ugotovljene kršitve predpisanih davčnih obveznosti.
Ugotovljena prekoračitev zakonskega (instrukcijskega) roka za pisno izdelavo sodbe nedvomno predstavlja kršitev določila prvega odstavka 363. člena ZKP, ki pa v konkretnem primeru ni bistvena, saj zagovornica ni izkazala, da bi ta kršitev kakor koli vplivala ali mogla vplivati na pravilnost ali zakonitost izpodbijane sodbe.
V adhezijskem postopku ni mogoče prisoditi premoženjskopravnega zahtevka, ki bi se nanašal na plačilo terjatve iz naslova neplačanega davka oziroma ker glede te terjatve ni mogoč pravni naslov iz posebne pravde, zato določitev posebnega pogoja v izrečeni pogojni obsodbi, da obtoženec v treh letih po pravnomočnosti sodbe vrne 228.179,42 EUR premoženjske koristi, ki predstavlja višino premalo plačane dohodnine za leto 2005, nima pravne podlage.
Res je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obtoženec obravnavani kaznivi dejanji storil iz koristoljubnosti, vendar v takem primeru izrek stranske denarne kazni ni obvezen (drugi odstavek 36. člena KZ). Slednje ob upoštevanju v izpodbijani sodbi navedenih olajševalnih okoliščin in zlasti tega, da je s to sodbo, kar bo še obrazloženo, obtožencu izrečen ukrep odvzema premoženjske koristi v višini 228.179,42 EUR, ki že sam po sebi predstavlja veliko finančno obremenitev, ne pritrjuje predlogu višje državne tožilke za izrek stranske denarne kazni.
Obtoženec je s kaznivim dejanjem, ki se nanaša na leto 2005, pridobil premoženjsko korist v višini 228.179,42 EUR, kot znaša višina premalo plačane dohodnine za to leto, zato bi moralo sodišče prve stopnje obtožencu izreči ukrep odvzema premoženjske koristi.
evidenca brezposelnih oseb - brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb
Za presojo, od katerega dne dalje tožnica ni bila več vodena v evidenci brezposelnih oseb, ni odločilen datum, ko je nastal razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, temveč je odločilen izrek odločbe, od kdaj dalje so nastale posledice prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb. To pa je lahko le za naprej, od dokončnosti odločbe dalje.
Pravica do oprostitve plačila storitev institucionalnega varstva je odvisna od materialnega položaja osebe. V prvem odstavku 10. člena ZUPJS je določeno, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo še zakonec ali izven zakonski partner ter otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati. Ker upravičenka ni v nobenem od naštetih družinskih razmerij, ni nobene podlage, da je tožena stranka pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila upoštevala tudi njene starše in je ni obravnavala kot samsko osebo. Niti ni takšna podlaga podana v 2. odstavku 10. člena ZUPJS, v katerem je določeno, da se v primeru, če je vlagatelj otrok, ki so ga starši dolžni preživljati, poleg njega pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo ter sorojenci, ki so jih starši dolžni preživljati. Upravičenka ni oseba, ki bi jo bila starša dolžna preživljati, ne glede na to, da jima je bila podaljšana roditeljska pravica. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da kljub temu, da je bila roditeljska pravica za tožnico podaljšana, ne obstaja obveznost njenih staršev v smislu preživljanja in je zato upravičenko šteti kot samsko osebo na podlagi 10. odstavka 10. člena ZUPJS. Zaradi nepravilne in nezakonite odločitve tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo izpodbijani odločbi in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053229
URS člen 26. OZ člen 131, 191. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27.
Napačno je stališče, češ da naj sodišče v tem postopku kot dokaza ne bi smelo uporabiti pravnega akta (pravilno zapisnika). V našem civilnem procesnem pravu velja načelo proste presoje dokazov, kar med drugim pomeni, da ne obstaja eksluzivnost dokaznih sredstev.
Tudi v konkretnem primeru je upravnemu (oblastvenemu) delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju dne 1. 9. 2008, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Njuno medsebojno razmerje (pravice in dolžnosti) torej v končni fazi ni bilo urejeno z oblastnim aktom ene od njiju, ampak njunim (pogodbenim) soglasjem. Posledično premoženjskopravnih zahtevkov, ki iz njega izvirajo, ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
Če je sodišče pristojno za odločitev o zahtevku, potem je na ugovor stranke dolžno presojati tako dokazno vrednost kot tudi zakonitost s strani druge stranke predloženih dokazov (listin), pa čeprav ti izvirajo iz drugega (konkretno upravnega) postopka. Opustitev opredelitve do strankinih relevantnih ugovorov v zvezi z izvedenimi dokazi (do katere je prišlo v konkretni pravdi) ne pomeni le kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak predvsem, da ji je bila (v civilnem postopku) kršena pravica do izjave in posledično do enakega (oziroma poštenega) obravnavanja (sojenja).
pritožba – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – vročanje sodnih pisanj – sprememba naslova – nadomestna vročitev – vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko – dolžnost obvestila o spremembi naslova – obveščenost o postopku
Toženec, ki je bil o pričetku teka obravnavanega postopka obveščen s prejemom tožbe oziroma sklepa o izvršbi, zoper katerega je vložil ugovor, je bil o postopku obveščen. Računati je moral s tem, da mu bodo v njem vročena nadaljnja sodna pisanja. Pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sama sodišče obvestiti o tem, zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka. Če tega ne stori, je nadomestna vročitev, opravljena po določbah 145. člena ZPP, pravilna.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 390, 390/1, 408, 408/2, 408/2-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - zavrženje predloga - neobstoj premoženja - stečajna masa - kaznivo dejanje - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Iz sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici K 95/98 z dne 19. 12. 2001, ki jo je predložil pritožnik, izhaja, da je bila dolžniku za storjeno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti izrečena denarna kazen, kar pomeni, da ne gre za situacijo iz 2. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Odločilno vprašanje tako ostaja, ali terjatev zavarovalnice do stečajnega dolžnika predstavlja terjatev iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Z navedenim vprašanjem se sodišče prve stopnje, ker je zmotno razlagalo določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ni ukvarjalo. Zato je odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motitvenim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Protipravnost toženčevega ravnanja, ko je odstranil sporna oglasna panoja, pa je sodišče prve stopnje obširno in prepričljivo utemeljilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070105
URS člen 121, 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. OZ člen 74, 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZPP člen 43, 214, 214/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - predmet obdavčitve - trditvena podlaga - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za odškodninskega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Skupni sporazum ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Sodišče je vezano le na ustavo in zakone, pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071134
OZ člen 103 – 106. ZOR člen 124 – 127, 131, 325. ZPP člen 4, 4/1.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – ugotovitev o razveljavitvi oziroma razvezi sporazuma – izpolnitev obveznosti iz sporazuma – ugovor zastaranja – amortizacija zemljiškoknjižnih listin – nadomestna izpolnitev – upniška zamuda – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – načelo neposrednosti
Ugotovljena dejstva pokažejo, da je tudi glede poslovnega prostora že pokojni v bistvenem delu pogodbene obveznosti izpolnil. V kolikor pa tožnica vztraja, da jih ni, je do tega prišlo zgolj zaradi njene odklonitve sodelovanja in kasneje predvsem zaradi zelo očitnega skupnega delovanja tožnice in tretjega toženca, usmerjenega v cilj, da ne bi postala zemljiškoknjižna solastnica lokala in da na njem ne bi pridobila posesti.
potrdilo o izvršljivosti sodbe - izpodbijanje v izvršilnem postopku - plačilo obveznosti med izvršilnim postopkom - nasprotna izvršba
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ni upravičeno presojati utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti, s čimer je razbremenjeno preverjanja poteka paricijskega roka in je potrdilu, dokler to ni razveljavljeno, dolžno slediti.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljene pritožbene novote
Subjekt vpisa v pritožbi navaja in dokazuje, da ima na naslovu, ki je vpisan kot njegov poslovni naslov v poslovnem registru, na hišnem predalčniku, ki pripada M.R., označeno svoje ime in da je M.R. tudi dala izjavo lastnika objekta po četrtem odstavku 4. člena ZSReg. Ne zanika pa ugotovitve sodišča prve stopnje, da ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni bil vložen. Tako šele s pritožbenimi navedbami izpodbija obstoj zakonske domneve o neposlovanju, ki bi jo moral izpodbijati s pravočasno vloženim ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Te pritožbene navedbe bi bile dopustne pritožbene novote le v primeru, če bi subjekt vpisa v pritožbi izkazal, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel podati že v ugovoru zoper sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
151. člen ZFPPIPP strokovnjake našteva le primeroma in ne taksativno, zaradi česar je očitno, da je za strokovnjaka v smislu te določbe šteti vsako osebo, ki je strokovno in izkustveno kvalificirana za pripravo predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je potrebno takemu predlogu predložiti, kar tožeča stranka nedvomno je.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076848
OZ člen 1019/3. ZPP člen 8, 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 48, 231, 383, 383/1, 383/2.
osebni stečaj – predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – odločanje o začetku stečajnega postopka – procesne predpostavke – upravičeni predlagatelj – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – insolventnost – dokazni standard – motivna zmota – solidarno poroštvo – litispendenca
ZFPPIPP nima splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda ugotavlja sodišče pravnorelevantna dejstva. Odločitev o začetku stečajnega postopka ima daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Zato mora sodišče o obstoju relevantnih dejstev sklepati z dokaznim standardom prepričanja, to je, da zoper takšno sklepanje ni podanega razumnega dvoma izkušenega človeka. Zato je potrebno v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov. Sklepanje na nižjem dokaznem standardu verjetnosti je dopustno edino v primerih, ko zakon to izrecno dovoljuje. Takšnega nižjega dokaznega standarda zakon ne dopušča pri ugotavljanju insolventnosti dolžnika kot materialnopravne predpostavke začetka stečajnega postopka.
Dolžnikovo utemeljevanje motivne zmote v smislu napačne ocene realnega tveganja za nastanek izpolnitvene zaveze pomeni popolno izničenje samega smisla poroštvene obveznosti v korist upnika, v zavarovanje katerega je pogodba sklenjena. V kolikor bi bila tako utemeljevana zmota upoštevna, bi to pomenilo, da je porokova obveznost po vsebini prazna. Takšnega motiva, na katerega se sklicuje dolžnik, zato ni mogoče obravnavati kot del pogodbene podlage (kavze), ki je bila vključena v pogodbeno razmerje med dolžnikom in kreditodajalcem. Zato je že iz navedenega razloga izkazana neutemeljenost dolžnikovega ugovora neveljavnosti poroštvene zaveze v posledici zatrjevane motivne zmote.
izvedenec - nagrada izvedenca - dodatno pisno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja - dopolnilni izvid in mnenje
Izvedenec ni upravičen do nagrade za dodatno pisno izvedeniško mnenje, če je v njem samo dodatno pojasnjeval že predhodno podane odgovore. Izvedencu gre nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja samo takrat, ko izvedenec izdela dopolnilni izvid in mnenje oziroma cenitev na podlagi dodatnih vprašanj za dopolnitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – veljavnost oporoke – datum sestave oporoke – poznejša oporoka
Zaradi obstoja dveh zapustničinih oporok se je pojavil problem veljavnosti prejšnje ali poznejše oporoke. Lastnoročna oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena, je pa koristno, da je datum zapisan, ravno (tudi) za rešitev vprašanja, katera od več oporok je starejša. Med dediči je torej sporno dejstvo, ki se nanaša na čas sestave oporoke, zato je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek upravičeno prekinilo. Na pot pravde sodišče napoti stranko katere pravico šteje za manj verjetno. Po mnenju pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru, upoštevaje, da za svoje trditve dediči niso ponudili prav nobenih dokazov, šteti pravico dedinje in ostalih iz oporoke brez datuma, za manj verjetno oziroma je na njih dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvajajo iz te oporoke, da izkažejo datum njenega zapisa, saj je prav od ugotovitve tega datuma odvisen odgovor na vprašanje, katera od dveh oporok je pravno veljavna.
Zavarovalno kritje se upravičeno razteza na tiste zavarovance, ki zaradi škodnega dogodka (začasno) ne morejo opravljati dela, ki so ga opravljali pred poškodbo. Razlikovanje med brezposelnimi in zaposlenimi zavarovanci tako ni nepravično oziroma pretirano strogo, saj pri prvih zaradi (začasne) nezmožnosti za delo ni prišlo do izpada dohodka. V ta namen je zanje določena tudi nižja premija, do katere bi bil upravičen tudi tožnik, če bi nastop brezposelnosti javil toženki.