plačilo plače - obveznost plačila - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust
Tožena stranka (delodajalec) tožniku v spornem obdobju ni izplačala celotne plače, stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov prehrane in regresa za letni dopust za leto 2012, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike člen 15. ZPP člen 243.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Komisija, ki je odločala o tem, ali je tožnica poskusno delo uspešno opravila ali ne, je ocenila, da tožnica ne obvlada sodobnega ortodontskega zdravljenja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je negativna ocena poskusnega dela natančno obrazložena, objektivna in nepristranska. Pravilno pa je tudi zaključilo, da je ugotovitev komisije, ki je izdala negativno oceno poskusnega dela, utemeljena in da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita.
poslovna goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – znaki kaznivega dejanja – preslepitev – preslepitveni namen
Iz opisa dejanja v obtožbi mora biti razvidno, katere okoliščine je obdolženec lažno prikazoval ali jih prikrival in s tem preslepil oškodovanca, ter v čem je bil njegov preslepitveni namen. Opis, da izdanih dobavnic obdolženec ni bil poravnal niti se ni odzval na opomine in zneska ni poravnal v treh obrokih, kot se je naknadno zavezal, izvršba pa je bila neuspešna zaradi plačilne nezmožnosti, ki je nastopila tri leta po zapadlosti zadnje dobavnice, ne zadošča. Pomanjkljivosti v opisu ne morejo biti sanirane z morebitno vsebino dokaznega gradiva, iz katerega izhaja več kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja v obtožnem dispozitivu.
ZJU člen 156, 156/2, 156/3, 158, 158/2, 158/3, 158/4, 158/5. ZDR-1 člen 98. KPND člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
S spremembo sistemizacije je bilo ukinjeno delovno mesto tožnice, delovne naloge tega delovnega mesta pa so bile razporejene na drugo delovno mesto. Ker je ukinitev delovnega mesta organizacijski razlog, zaradi katerega javnemu uslužbencu v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZJU lahko preneha delovno razmerje, tožnice pa ni bilo možno premestiti na drugo delovno mesto v skladu s pogoji iz drugega odstavka 158. člena ZJU, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
določitev novega izvedenca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ko je izvedensko mnenje jasno, popolno in brez notranjih nasprotij in ko je v dopolnitvi odgovorjeno tudi na zastavljena vprašanja, da ne pušča dvoma o njegovi pravilnosti, ni potrebe po določitvi novega izvedenca oziroma izvedencev.
USTAVNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066218
URS člen 22. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe - pravica do pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja - dokazna ocena - priznanje prekrška
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dokaznega predloga in priloženih dokumentov (navodil za uporabo alkotesterja) ter so navedbe o obdolženčevem priznanju nejasne, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - hujša kršitev delovnih obveznosti
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „veterinarska tehnična opravila“, je določenega dne zaradi nestrokovno opravljenega dela iz hude malomarnosti pri opravljanju dela povzročil pogin 66 petelinov. To pa predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Zato je podan utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Zavarovalno kritje se upravičeno razteza na tiste zavarovance, ki zaradi škodnega dogodka (začasno) ne morejo opravljati dela, ki so ga opravljali pred poškodbo. Razlikovanje med brezposelnimi in zaposlenimi zavarovanci tako ni nepravično oziroma pretirano strogo, saj pri prvih zaradi (začasne) nezmožnosti za delo ni prišlo do izpada dohodka. V ta namen je zanje določena tudi nižja premija, do katere bi bil upravičen tudi tožnik, če bi nastop brezposelnosti javil toženki.
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motitvenim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Protipravnost toženčevega ravnanja, ko je odstranil sporna oglasna panoja, pa je sodišče prve stopnje obširno in prepričljivo utemeljilo.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da ob upoštevanju 9. člena Splošnih pogojev, po katerem zaseg predmeta leasinga s strani javnih oblasti ne vpliva na pogodbo, in glede na to, da gre za indirektni finančni leasing, da je leasingojemalec izbral predmet leasinga in ima po pogodbi pravico uveljavljati ugovore iz naslova pravnih napak do dobavitelja vozila, ni podlage za zaključek, da se pogodba šteje za razdrto, kar Splošni pogoji predvidevajo za primer uničenja predmeta leasinga.
Zastaranje glede posameznih obrokov leasinga prične teči z njegovo zapadlostjo.
Vložitev tožbe za plačilo četrtega do osmega obroka leasinga ni pretrgala teka zastaranja glede ostalih obrokov.
Plačila po sodni poravnavi, sklenjene v pravdi zaradi plačila četrtega do osmega obroka leasinga, ni mogoče šteti za pripoznavo ostalih terjatev iz pogodbe o leasingu.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070105
URS člen 121, 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. OZ člen 74, 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZPP člen 43, 214, 214/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - predmet obdavčitve - trditvena podlaga - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za odškodninskega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Skupni sporazum ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Sodišče je vezano le na ustavo in zakone, pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071134
OZ člen 103 – 106. ZOR člen 124 – 127, 131, 325. ZPP člen 4, 4/1.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – ugotovitev o razveljavitvi oziroma razvezi sporazuma – izpolnitev obveznosti iz sporazuma – ugovor zastaranja – amortizacija zemljiškoknjižnih listin – nadomestna izpolnitev – upniška zamuda – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – načelo neposrednosti
Ugotovljena dejstva pokažejo, da je tudi glede poslovnega prostora že pokojni v bistvenem delu pogodbene obveznosti izpolnil. V kolikor pa tožnica vztraja, da jih ni, je do tega prišlo zgolj zaradi njene odklonitve sodelovanja in kasneje predvsem zaradi zelo očitnega skupnega delovanja tožnice in tretjega toženca, usmerjenega v cilj, da ne bi postala zemljiškoknjižna solastnica lokala in da na njem ne bi pridobila posesti.
pritožba – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – vročanje sodnih pisanj – sprememba naslova – nadomestna vročitev – vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko – dolžnost obvestila o spremembi naslova – obveščenost o postopku
Toženec, ki je bil o pričetku teka obravnavanega postopka obveščen s prejemom tožbe oziroma sklepa o izvršbi, zoper katerega je vložil ugovor, je bil o postopku obveščen. Računati je moral s tem, da mu bodo v njem vročena nadaljnja sodna pisanja. Pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sama sodišče obvestiti o tem, zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka. Če tega ne stori, je nadomestna vročitev, opravljena po določbah 145. člena ZPP, pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084340
OZ člen 45, 45/2, 377. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
oderuška pogodba – domneva oderuških obresti – objektivni element – subjektivni element – glavnica – zamudne obresti – grožnja
Prvo sodišče se je ukvarjalo tudi z vprašanjem subjektivnega elementa oderuštva, čeprav je bilo ugotovljeno, da tožnica ni izkazala zatrjevanj o oderuških obrestih. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvega sodišča, da zahteva toženca za povrnitev denarja, ob tožničinem zavedanju, da mu denar dolguje, ne predstavlja protipravne grožnje, ki bi ustrezala drugemu odstavku 45. člena OZ, saj je šlo zgolj za zahtevo po izpolnitvi že zapadle obveznosti.
Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, mora pa svojo odločitev o zavrnitvi obrazložiti, pri čemer mora biti zavrnitev dokaza ustavno upravičena.
ZVEtL člen 23, 23/1, 23/1-3, 23a. SZ-1 člen 4, 4/3, 20, 20/4. ZEN člen 77.
postopek vzpostavitve etažne lastnine – etažna lastnina – priprava elaborata za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb – atrij
Odločilno je vprašanje, ali bi moral biti atrij zajet že v elaboratu, ki je podlaga za vpis stavbe v kataster stavb.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka določbe ZEN ne dajejo podlage za evidentiranje atrija, ki leži izven zunanjih obrisov stavbe (77. člen ZEN). Za opravljanje katastrskih vpisov, ki jih v postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL zahteva sodišče, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, kolikor to ni v nasprotju z določbami 23a. člena (primerjaj prvi odstavek 23. člena ZVEtL). Po presoji pritožbenega sodišča 23.a člen ZVEtL ne vsebuje nobenih določb, ki bi izključevale uporabo prepisov o evidentiranju.
Odločitev, s katero je sodišče tožniku priznalo zakonske zamudne obresti od glavnice 499.000,00 EUR za čas od 2. 2. 2009 do vključno 23. 6. 2013, je postala pravnomočna. Toženčevega dolga zato v nobenem primeru ni več mogoče izračunati ob uporabi 288. člena OZ, saj bi s tem prišlo do sočasne uporabe dveh (izključujočih se) metod in končnega rezultata, ki bi bil v očitnem nasprotju z materialnim pravom, posamezne odločitve sprejete v tej zadevi pa medsebojno nasprotujoče. Ker pritožnik ni vložil pritožbe zoper celotno sodbo, je torej možnost drugačnega poračunavanja plačila (to je na način, da se s plačilom najprej poračunajo obresti in šele nato glavnica) sam izključil oziroma nanj pristal.
najemna pogodba za določen čas – prenehanje najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe – tožba za izpraznitev stanovanja
Ker je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas dveh let, je prenehala veljati s potekom tega obdobja. Ker najemna pogodba ni bila podaljšana oziroma ni bila spremenjena v najemno pogodbo za nedoločen čas, je tožnici ni bilo potrebno odpovedati, saj je po preteku časa sklenitve najemnega razmerja lahko vložila tožbo za izpraznitev stanovanja.
Glede na sinovo starost ob izdaji izpodbijane sodbe (nepolno leto dni) je prvo sodišče utemeljeno upoštevalo primarno navezanost otroka te starosti na mater, iz poročila CSD pa je razvidno, da podpira dodelitev otroka materi, ker je to v njegovo korist. Glede na vsa ugotovljena dejstva je takšna odločitev prvega sodišča pravilna.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – odpoved pooblastila – pravna veljava kasneje opravljenih dejanj
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je odgovor na tožbo, ki ga je vložil toženkin pooblaščenec v tridesetih dneh po odpovedi pooblastila, kljub odpovedi pooblastila pravno veljaven.