predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nov tek roka za plačilo sodne takse - opozorilo o teku roka za plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Sodišče je ob vročanju sklepa o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks dolžno stranko seznaniti z novim tekom roka za plačilo sodne takse, pri čemer pa ni potrebno pošiljati ponovno plačilnega naloga, temveč zadošča dopis, v katerem je stranka opozorjena na pričetek novega teka roka za plačilo sodne takse.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 390, 390/1, 408, 408/2, 408/2-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - zavrženje predloga - neobstoj premoženja - stečajna masa - kaznivo dejanje - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Iz sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici K 95/98 z dne 19. 12. 2001, ki jo je predložil pritožnik, izhaja, da je bila dolžniku za storjeno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti izrečena denarna kazen, kar pomeni, da ne gre za situacijo iz 2. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Odločilno vprašanje tako ostaja, ali terjatev zavarovalnice do stečajnega dolžnika predstavlja terjatev iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Z navedenim vprašanjem se sodišče prve stopnje, ker je zmotno razlagalo določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ni ukvarjalo. Zato je odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067743
URS člen 14, 53, 53/1, 53/2. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 32, 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 15, 190.
solastnina – ugotovitev solastninske pravice – izvenzakonska skupnost – zunajzakonska skupnost – povračilo vlaganj – zakonski zadržek – življenjska skupnost – nesklepčnost – dogovor o skupni gradnji
Prej sklenjena in obstoječa zakonska zveza je zakonska ovira za sklenitev nove zakonske zveze. Nove zakonske zveze ni dovoljeno skleniti, dokler prejšnja zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena. Zakonska zveza, sklenjena v nasprotju z 20. členom ZZZDR, pa je neveljavna (32. člen ZZZDR).
Naknadna odprava ovire (razveza tožnika) ne more učinkovati za nazaj. Neobstoj izvenzakonske skupnosti v smislu določb ZZZDR pa ne more imeti pravnih posledic v smislu navedenega zakona, ki veljajo za nastanek skupnega premoženja. Tako stališče je uveljavljeno v sodni praksi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0053195
SPZ člen 256, 257, 257/2. OZ člen 35, 86. ZZK-1 člen 3, 3/4. ZGO-1 člen 2.
stavbna pravica – pogoji za ustanovitev stavbne pravice – dopustnost predmeta – stavbna pravica na delu stavbe – ničnost pogodbe – nedoločenost časa trajanja pogodbe – zgradba – objekt
Ustanovitev stavbne pravice v zvezi z garažo, ki ne predstavlja funkcionalno samostojne zgradbe v smislu ZGO-1, ni dopustna.
DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0075977
ZLNDL člen 2. ZOR člen 70. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 1, 1/1. Zakon o nepremičninah člen 5. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča člen 83, 86.
pridobitev lastninske pravice po zlndl - uporaba zemljišča - pravica uporabe - teorija o realizaciji - kmetijsko zemljišče - promet z nepremičninami - pisnost pogodbe - sklenitev pogodbe - soglasje volj - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - pravnomočna odločba o denacionalizaciji
Zgolj uporaba zemljišča ne predstavlja pravice uporabe, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
potrdilo o izvršljivosti sodbe - izpodbijanje v izvršilnem postopku - plačilo obveznosti med izvršilnim postopkom - nasprotna izvršba
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ni upravičeno presojati utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti, s čimer je razbremenjeno preverjanja poteka paricijskega roka in je potrdilu, dokler to ni razveljavljeno, dolžno slediti.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da ob upoštevanju 9. člena Splošnih pogojev, po katerem zaseg predmeta leasinga s strani javnih oblasti ne vpliva na pogodbo, in glede na to, da gre za indirektni finančni leasing, da je leasingojemalec izbral predmet leasinga in ima po pogodbi pravico uveljavljati ugovore iz naslova pravnih napak do dobavitelja vozila, ni podlage za zaključek, da se pogodba šteje za razdrto, kar Splošni pogoji predvidevajo za primer uničenja predmeta leasinga.
Zastaranje glede posameznih obrokov leasinga prične teči z njegovo zapadlostjo.
Vložitev tožbe za plačilo četrtega do osmega obroka leasinga ni pretrgala teka zastaranja glede ostalih obrokov.
Plačila po sodni poravnavi, sklenjene v pravdi zaradi plačila četrtega do osmega obroka leasinga, ni mogoče šteti za pripoznavo ostalih terjatev iz pogodbe o leasingu.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina - uporabnina - privolitev v prikrajšanje - neprivolitev v prikrajšanje - menjava ključavnic - več ključavnic - volenti non fit iniuria
Opustitev samopomoči ne pomeni privolitve v prikrajšanje.
Neuvedba postopka delitve solastnine v nepravdnem postopku (oz. nestrinjanje s toženčevim predlogom za izvensodno poravnavo) tožnici ne jemlje pravice do uporabnine, če so zanjo sicer izpolnjene vse predpostavke.
stroški začasne zastopnice upravičene za sprejem pisanj - stroški postopka - poštnina - administrativni stroški - stroški fotokopiranja - upravičenost do zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov - tek zakonskih zamudnih obresti od stroškov
Administrativni stroški so kot splošni stroški poslovanja zajeti v nagradi, ki jo prejme odvetnik (opomba 6/1), medtem ko bi stroške za fotokopiranje morala začasna zastopnica uveljavljati pod pogoji iz tar. št. 6000 Odvetniške tarife.
Začasna zastopnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov. Teh namreč v postopku na prvi stopnji ni zahtevala, ampak je to storila šele v pritožbi.
Sodišče je pravilno štelo, da odsotnost pisne oblike glede samega dogovora o višini najemnine ne vpliva na veljavnost same pogodbe, ki je bila sicer sklenjena v pisni obliki, ustno je bila dogovorjena le višina najemnine, pravdni stranki pa sta obveznosti iz pogodbe izpolnili.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023415
URS člen 27. ZKP člen 520b, 502b/4. KZ-1 člen 75, 75/4.
domneva nedolžnosti - obrnjeno dokazno breme - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - maksimalni rok trajanja ukrepa
Domneva nedolžnosti velja za obtoženca v kazenskem postopku, ne pa za udeleženko, na katero naj bi, zaradi onemogočanja odvzema premoženjske koristi, bilo prenešeno več premoženja. Obrnjeno dokazno breme je upravičeno naloženo udeleženki, saj le ona razpolaga z dokazili, da je bila upravičena do take vrednosti skupnega premoženja, kot je bilo nanjo preneseno.
ZKP določa relativne in absolutne maksimalne roke trajanja ukrepa začasnega zavarovanja. Po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje, začasno zavarovanje lahko traja najdlje tri leta.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – umik predloga upravitelja za izdajo soglasja k prodajni pogodbi – procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o umiku
V stečajnem postopku nastopijo pravni učinki prenosa terjatve v smislu procesne legitimacije novega upnika šele s seznanitvijo upravitelja o prenosu. Ker te seznanitve upravitelja v času do izdaje izpodbijanega sklepa pritožnik ni izkazal, prvostopenjsko sodišče pa je bilo o prenosu terjatve na pritožnika obveščeno šele po izdaji izpodbijanega sklepa, pritožnik ni uspel izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tedaj ni bil upnik stečajnega dolžnika. Glede na časovne meje pravnomočnosti zato prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede ugotovitve, da pritožnik ni stranka stečajnega postopka.
Da bi kot „udeleženec“ postopka lahko vložil pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika upraviteljevega predloga za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, torej kot druga oseba iz drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP, bi mu moral ZFPPIPP to izrecno dopustiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – NOTARIAT
VSL0023402
KZ-1 člen 34, 38, 211, 211/1, 211/3. SPZ člen 192, 194, 199, 199/3. ZIZ člen 189, 208. ZN člen 2, 23.
goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije – spravljanje v zmoto oziroma lažno prikazovanje dejanskih okoliščin – razmejitev med pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja – zemljiški dolg – nastanek zemljiškega dolga – plačilo zemljiškega dolga – sklep o poplačilu – splošne določbe o notarskem poslovanju
Ker v času, ko je obtoženec ustvaril zemljiški dolg na svoji nepremičnini, še ni bil ničesar dolžan poravnati oškodovancu (sodna odločba še ni bila pravnomočna), je sklepanje na obtoženčev goljufiv namen ob ustanovitvi zemljiških dolgov preuranjeno, saj so obveznosti in s tem oškodovanje pomenili še docela negotovo dejstvo. Zato je neživljenjsko trditi, da je obtoženec s tem, ko ob ustanovitvi zemljiških dolgov notarja ni seznanil z odprtim pravnim postopkom, iz katerega v tistem času pravne posledice zanj še niso nastopile, slednjega spravil v zmoto.
ZDru-1 člen 14, 14/1 14/2. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 275, 286, 286/1.
vložitev pritožbe zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe – stečajni postopek – začetek stečajnega postopka nad društvom – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zakoniti zastopnik društva – pravni interes za tožbo – aktivna stvarna legitimacija – pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije – izpodbijanje aktov društva – izpodbijanje odločitev organov društva – spori
Pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije za izpodbijanje aktov društva, ki jo imajo v skladu s ZDru-1 člani društva, pomeni, da tožba po materialnem pravu ni utemeljena, kar je razlog za zavrnitev in ne zavrženje tožbe.
ZFPPIPP člen 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
ugovor proti odpustu obveznosti - razkritje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - neenako obravnavanje strank postopka - predlaganje dokazov
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil dolžnik pred prvostopenjskim sodiščem neenakopravno obravnavan, češ da je prvostopenjsko sodišče postopek zaključilo preuranjeno le na osnovi dokazov, ki jih je predložil upnik. Takšen očitek bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču očitati, da neutemeljeno ni upoštevalo dokazov, ki naj bi jih predložil sam dolžnik. Takšnih trditev dolžnik v pritožbi niti ne podaja, saj v smislu utemeljitve svojih navedb v odgovoru na ugovor ni ponudil nobenih dokazov, temveč zgolj neprepričljivo pojasnilo o svojem postopanju ob poskusu rubeža premičnin s strani izvršitelja.
ZFPPIPP člen 141, 141/3, 147, 147/4, 147/4, 234, 234/1, 234/4.
domneva insolventnosti – pritožba družbenika dolžnika – izpodbijanje domneve insolventnosti – podredni predlog za začetek stečajnega postopka – dva predloga za začetek stečajnega postopka
Zakonska določba iz četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, temelji na neizpodbojni domnevi, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, naj sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo. To pa pomeni, da sta bila zoper dolžnika vložena dva predloga za začetek stečajnega postopka (en s strani Banke X in drugi (podredno) s strani dolžnika). Ker je sodišče o začetku stečajnega postopka sklepalo na podlagi (podrejenega) predloga samega dolžnika, je izhajalo iz domneve insolventnosti dolžnika, ki se ob dolžnikovem predlogu predpostavlja. Družbenik dolžnika pa lahko to domnevo izpodbije samo na ta način, da v pritožbi poda ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
nasilje v družini – izvajanje nasilja nad drugim družinskim članom – psihično nasilje – prepoved približevanja – stiki z otrokom – nenadomestljiva škoda – nesorazmeren poseg države
Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja, vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlagani ukrep glede prve predlagateljice zavrnilo, čeprav je do sedaj nasprotni udeleženec stike z otrokom izrabljal zato, da je posegal v psihično celovitost druge predlagateljice, otrok pa je bil ob tem psihičnem nasilju prisoten.
Redni stiki med očetom in otrokom so osnova za vzdrževanje njune čustvene navezanosti, šestmesečna prepoved približevanja bi v njunem odnosu nedvomno povzročila nenadomestljivo škodo in bi zato predlagan ukrep pomenil prehud in nesorazmeren poseg države v razmerje med njima glede na težo dejanja.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem namena (pomena) Evropskega prometnega poročila (brez ustreznega predloga pravdnih strank) vpogledalo na spletno stran XY, ne pomeni postopanja, ki bi bilo v nasprotju s 7. členom ZPP. Ne gre namreč za izvedbo dokaza, ampak zgolj sklicevanje na „avtentično“ razlago (definicijo), ki čeprav ne predstavlja pravnega vira, sodi v zgornjo premiso.
Ker gre pri omenjenem poročilu „zgolj“ za ugotavljanje dejstev, povezanih s prometno nezgodo, pritožbenemu navajanju, da gre za sporazum, za sklenitev katerega je potreben izraz pravno poslovne volje dveh strank (in soglasje volj), ni moč slediti. Čeprav je takšno poročilo namenjeno prvenstveno zavarovalnicam zaradi izplačil odškodninskih zahtevkov, je seveda „uporabno“ tudi kot dokaz v sodnem (pravdnem) postopku. A ker gre „zgolj“ za enega od (možnih) dokazov glede nastanka (poteka) prometne nesreče (oziroma razlogov zanjo), je moč v zvezi z njo ugotoviti dejstva, ki so drugačna od tistih, ki izhajajo iz poročila.
Pravočasnost podaje dokaznega predloga ne more biti odvisna od strankine ocene, ali je pravno-relevantno dejstvo, ki naj bi ga z njim dokazovala, že uspela dokazati (ali ne), in še manj od vsebine njenih predvidevanj, kaj si o tem „misli“ sodišče. Prav tako nima na to vprašanje nobenega vpliva njegova domnevna (dokazna) vrednost.
ZVEtL člen 23, 23/1, 23/1-3, 23a. SZ-1 člen 4, 4/3, 20, 20/4. ZEN člen 77.
postopek vzpostavitve etažne lastnine – etažna lastnina – priprava elaborata za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb – atrij
Odločilno je vprašanje, ali bi moral biti atrij zajet že v elaboratu, ki je podlaga za vpis stavbe v kataster stavb.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka določbe ZEN ne dajejo podlage za evidentiranje atrija, ki leži izven zunanjih obrisov stavbe (77. člen ZEN). Za opravljanje katastrskih vpisov, ki jih v postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL zahteva sodišče, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, kolikor to ni v nasprotju z določbami 23a. člena (primerjaj prvi odstavek 23. člena ZVEtL). Po presoji pritožbenega sodišča 23.a člen ZVEtL ne vsebuje nobenih določb, ki bi izključevale uporabo prepisov o evidentiranju.