neplačilo sodne takse za napoved pritožbe – domneva umika napovedi pritožbe – predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – vloge, za katere je možna taksna oprostitev – postopek za plačilo sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Pritožnik zmotno meni, da je plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 8. 2015 procesna predpostavka za meritorno obravnavanje njegove pritožbe, saj je bilo s sklepom prvostopenjskega sodišča I Pg 665/2012 z dne 15. 5. 2015 že pravnomočno odločeno, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno.
Pritožnik bi vlogo za oprostitev plačila sodne takse moral vložiti že po prejemu plačilnega naloga z dne 7. 4. 2015. Čim pa je tako, za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 8. 2015 pritožnika ni več mogoče oprostiti, ker za to ni podlage v materialnem pravu.
izvedenec - nagrada izvedenca - dodatno pisno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja - dopolnilni izvid in mnenje
Izvedenec ni upravičen do nagrade za dodatno pisno izvedeniško mnenje, če je v njem samo dodatno pojasnjeval že predhodno podane odgovore. Izvedencu gre nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja samo takrat, ko izvedenec izdela dopolnilni izvid in mnenje oziroma cenitev na podlagi dodatnih vprašanj za dopolnitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – veljavnost oporoke – datum sestave oporoke – poznejša oporoka
Zaradi obstoja dveh zapustničinih oporok se je pojavil problem veljavnosti prejšnje ali poznejše oporoke. Lastnoročna oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena, je pa koristno, da je datum zapisan, ravno (tudi) za rešitev vprašanja, katera od več oporok je starejša. Med dediči je torej sporno dejstvo, ki se nanaša na čas sestave oporoke, zato je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek upravičeno prekinilo. Na pot pravde sodišče napoti stranko katere pravico šteje za manj verjetno. Po mnenju pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru, upoštevaje, da za svoje trditve dediči niso ponudili prav nobenih dokazov, šteti pravico dedinje in ostalih iz oporoke brez datuma, za manj verjetno oziroma je na njih dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvajajo iz te oporoke, da izkažejo datum njenega zapisa, saj je prav od ugotovitve tega datuma odvisen odgovor na vprašanje, katera od dveh oporok je pravno veljavna.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 390, 390/1, 408, 408/2, 408/2-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - zavrženje predloga - neobstoj premoženja - stečajna masa - kaznivo dejanje - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Iz sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici K 95/98 z dne 19. 12. 2001, ki jo je predložil pritožnik, izhaja, da je bila dolžniku za storjeno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti izrečena denarna kazen, kar pomeni, da ne gre za situacijo iz 2. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Odločilno vprašanje tako ostaja, ali terjatev zavarovalnice do stečajnega dolžnika predstavlja terjatev iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Z navedenim vprašanjem se sodišče prve stopnje, ker je zmotno razlagalo določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ni ukvarjalo. Zato je odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067743
URS člen 14, 53, 53/1, 53/2. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 32, 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 15, 190.
solastnina – ugotovitev solastninske pravice – izvenzakonska skupnost – zunajzakonska skupnost – povračilo vlaganj – zakonski zadržek – življenjska skupnost – nesklepčnost – dogovor o skupni gradnji
Prej sklenjena in obstoječa zakonska zveza je zakonska ovira za sklenitev nove zakonske zveze. Nove zakonske zveze ni dovoljeno skleniti, dokler prejšnja zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena. Zakonska zveza, sklenjena v nasprotju z 20. členom ZZZDR, pa je neveljavna (32. člen ZZZDR).
Naknadna odprava ovire (razveza tožnika) ne more učinkovati za nazaj. Neobstoj izvenzakonske skupnosti v smislu določb ZZZDR pa ne more imeti pravnih posledic v smislu navedenega zakona, ki veljajo za nastanek skupnega premoženja. Tako stališče je uveljavljeno v sodni praksi.
ZFPPIPP člen 400, 400/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja le, da je sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dolžnikove osebne in premoženjske razmere ter višino zapadlih obveznosti. Sodišče pri tem ni navedlo, katere konkretne pravnorelevantne okoliščine je pri dolžniku upoštevalo.
najemna pogodba za določen čas – prenehanje najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe – tožba za izpraznitev stanovanja
Ker je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas dveh let, je prenehala veljati s potekom tega obdobja. Ker najemna pogodba ni bila podaljšana oziroma ni bila spremenjena v najemno pogodbo za nedoločen čas, je tožnici ni bilo potrebno odpovedati, saj je po preteku časa sklenitve najemnega razmerja lahko vložila tožbo za izpraznitev stanovanja.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko je ugotovilo, da je bila prava volja pogodbenih strank skleniti odplačen pravni posel, zahtevku v celoti ugoditi. Ne glede na to, da ugotovitve sodišča prve stopnje kažejo, da vlaganja tožnice niso dosegla vrednosti ½ dokončane nepremičnine, to za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno. Nobena od pravdnih strank namreč ni trdila (sodišče pa tega tudi ni ugotovilo), da je bila volja zapustnika ob sklepanju dogovora s tožnico, da za vrednost svoje izpolnitve, ki bo (ob zaključku gradnje ali kasneje) presegala dogovorjeno izpolnitev tožnice, le-to obdari. Le v tem primeru - ko bi bil torej razlog (podlaga) za prenos te večje vrednosti na tožnico v njeni neodplačni obogatitvi - bi (v tem delu) šlo za darilo. Ker v konkretnem ni bilo tako, je posledično mogoč le zaključek, da so imela za zapustnika že izvršena in vsa bodoča vlaganja s strani tožnice (subjektivno) vredna več kot pa je to pokazala ocena vlaganj za nazaj. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da je samo korigiralo zapustnikovo oceno in iz tega razloga del zahtevka zavrnilo.
odstop od pogodbe - plačilo za opravljeno delo - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Bistvo tožbenega zahtevka je plačilo tožeči stranki, ki je po podizvajalski pogodbi odstopila od te pogodbe in dela ni dokončala, pa ni prejela celotnega plačila za opravljeno delo. S tožbo zahteva plačilo še neplačanega dela situacij v višini podrejenega dolga, ki ga je tožena stranka kot pogodbeni partner obračunala pri vsaki situaciji in za toliko je bilo zmanjšano plačilo tožeči stranki.
Tako se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z ugotavljanjem pogodbeno utemeljenega odstopa od pogodbe, ki v takem primeru izključuje odškodninsko odgovornost tožeče stranke, pri tem pa očitno spregledalo, da predmet pravde ni odškodnina, temveč plačilo za opravljeno delo do odstopa od pogodbe, česar pa tožeča stranka sicer ni dovolj jasno zatrjevala, vsekakor pa je na to smiselno opozarjala v svojih navedbah.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina - uporabnina - privolitev v prikrajšanje - neprivolitev v prikrajšanje - menjava ključavnic - več ključavnic - volenti non fit iniuria
Opustitev samopomoči ne pomeni privolitve v prikrajšanje.
Neuvedba postopka delitve solastnine v nepravdnem postopku (oz. nestrinjanje s toženčevim predlogom za izvensodno poravnavo) tožnici ne jemlje pravice do uporabnine, če so zanjo sicer izpolnjene vse predpostavke.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni razlogi – vročanje – preusmeritev pošte – vročanje sodnih pisanj – vročanje subjektu vpisa v sodni register – sodna deska – vročanje pisanj na sodno desko – sprememba naslova – narok – razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Če je sodišče štelo, da je stranka spremenila naslov in o tem ni obvestila sodišča, bi moralo vročati pisanje na sodno desko (drugi odstavek 145. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje naj v novem postopku ugotovi odločilna dejstva glede zatrjevane spremembe naslova tožeče stranke ter upošteva navedena postopkovna določila o vročanju ter po opravljenem naroku o zadevi ponovno odloči.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079267
OZ člen 131, 186, 186/1, 186/4. ZPP člen 8, 154, 154/2, 154/3, 252, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Namen določb 186. člena OZ je olajšati položaj oškodovanca, ki bi moral po splošnem pravilu iz 131. člena OZ v primeru, ko je potencialnih povzročiteljev iste škode več, dokazati splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) za vsakega od njih.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – umik predloga upravitelja za izdajo soglasja k prodajni pogodbi – procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o umiku
V stečajnem postopku nastopijo pravni učinki prenosa terjatve v smislu procesne legitimacije novega upnika šele s seznanitvijo upravitelja o prenosu. Ker te seznanitve upravitelja v času do izdaje izpodbijanega sklepa pritožnik ni izkazal, prvostopenjsko sodišče pa je bilo o prenosu terjatve na pritožnika obveščeno šele po izdaji izpodbijanega sklepa, pritožnik ni uspel izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tedaj ni bil upnik stečajnega dolžnika. Glede na časovne meje pravnomočnosti zato prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede ugotovitve, da pritožnik ni stranka stečajnega postopka.
Da bi kot „udeleženec“ postopka lahko vložil pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika upraviteljevega predloga za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, torej kot druga oseba iz drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP, bi mu moral ZFPPIPP to izrecno dopustiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – NOTARIAT
VSL0023402
KZ-1 člen 34, 38, 211, 211/1, 211/3. SPZ člen 192, 194, 199, 199/3. ZIZ člen 189, 208. ZN člen 2, 23.
goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije – spravljanje v zmoto oziroma lažno prikazovanje dejanskih okoliščin – razmejitev med pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja – zemljiški dolg – nastanek zemljiškega dolga – plačilo zemljiškega dolga – sklep o poplačilu – splošne določbe o notarskem poslovanju
Ker v času, ko je obtoženec ustvaril zemljiški dolg na svoji nepremičnini, še ni bil ničesar dolžan poravnati oškodovancu (sodna odločba še ni bila pravnomočna), je sklepanje na obtoženčev goljufiv namen ob ustanovitvi zemljiških dolgov preuranjeno, saj so obveznosti in s tem oškodovanje pomenili še docela negotovo dejstvo. Zato je neživljenjsko trditi, da je obtoženec s tem, ko ob ustanovitvi zemljiških dolgov notarja ni seznanil z odprtim pravnim postopkom, iz katerega v tistem času pravne posledice zanj še niso nastopile, slednjega spravil v zmoto.
151. člen ZFPPIPP strokovnjake našteva le primeroma in ne taksativno, zaradi česar je očitno, da je za strokovnjaka v smislu te določbe šteti vsako osebo, ki je strokovno in izkustveno kvalificirana za pripravo predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je potrebno takemu predlogu predložiti, kar tožeča stranka nedvomno je.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076848
OZ člen 1019/3. ZPP člen 8, 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 48, 231, 383, 383/1, 383/2.
osebni stečaj – predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – odločanje o začetku stečajnega postopka – procesne predpostavke – upravičeni predlagatelj – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – insolventnost – dokazni standard – motivna zmota – solidarno poroštvo – litispendenca
ZFPPIPP nima splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda ugotavlja sodišče pravnorelevantna dejstva. Odločitev o začetku stečajnega postopka ima daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Zato mora sodišče o obstoju relevantnih dejstev sklepati z dokaznim standardom prepričanja, to je, da zoper takšno sklepanje ni podanega razumnega dvoma izkušenega človeka. Zato je potrebno v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov. Sklepanje na nižjem dokaznem standardu verjetnosti je dopustno edino v primerih, ko zakon to izrecno dovoljuje. Takšnega nižjega dokaznega standarda zakon ne dopušča pri ugotavljanju insolventnosti dolžnika kot materialnopravne predpostavke začetka stečajnega postopka.
Dolžnikovo utemeljevanje motivne zmote v smislu napačne ocene realnega tveganja za nastanek izpolnitvene zaveze pomeni popolno izničenje samega smisla poroštvene obveznosti v korist upnika, v zavarovanje katerega je pogodba sklenjena. V kolikor bi bila tako utemeljevana zmota upoštevna, bi to pomenilo, da je porokova obveznost po vsebini prazna. Takšnega motiva, na katerega se sklicuje dolžnik, zato ni mogoče obravnavati kot del pogodbene podlage (kavze), ki je bila vključena v pogodbeno razmerje med dolžnikom in kreditodajalcem. Zato je že iz navedenega razloga izkazana neutemeljenost dolžnikovega ugovora neveljavnosti poroštvene zaveze v posledici zatrjevane motivne zmote.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0053195
SPZ člen 256, 257, 257/2. OZ člen 35, 86. ZZK-1 člen 3, 3/4. ZGO-1 člen 2.
stavbna pravica – pogoji za ustanovitev stavbne pravice – dopustnost predmeta – stavbna pravica na delu stavbe – ničnost pogodbe – nedoločenost časa trajanja pogodbe – zgradba – objekt
Ustanovitev stavbne pravice v zvezi z garažo, ki ne predstavlja funkcionalno samostojne zgradbe v smislu ZGO-1, ni dopustna.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075963
OZ člen 569. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100. ZPP člen 214, 214/2, 357.
posojilna pogodba – priznana dejstva – stroški postopka – nagrada za predpravdni postopek – nagrada za postopek – zakonske zamudne obresti od stroškov postopka – prekoračitev stroškovnega zahtevka
Tožnica je v omenjeni pripravljalni vlogi ponavljala svoje dejanske trditve iz tožbe in prve pripravljalne vloge, ki jih je toženka zanikala že v odgovoru na tožbo in svoji prvi pripravljalni vlogi. Istih oziroma enakih trditev oziroma vsebinsko razširjenih enakih trditev, ki jih stranka ponovi, nasprotna stranka ni dolžna ponovno obrazloženo zanikati, če njihovo prerekanje izhaja že iz njenih prejšnjih navedb (drugi odstavek 214. člena ZPP).
spor zaradi motenja posesti – motenje posesti – motilno ravnanje – nadaljevano motilno ravnanje – sodno varstvo posesti
Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.