Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motitvenim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Protipravnost toženčevega ravnanja, ko je odstranil sporna oglasna panoja, pa je sodišče prve stopnje obširno in prepričljivo utemeljilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070105
URS člen 121, 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. OZ člen 74, 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZPP člen 43, 214, 214/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - predmet obdavčitve - trditvena podlaga - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za odškodninskega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Skupni sporazum ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Sodišče je vezano le na ustavo in zakone, pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071134
OZ člen 103 – 106. ZOR člen 124 – 127, 131, 325. ZPP člen 4, 4/1.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – ugotovitev o razveljavitvi oziroma razvezi sporazuma – izpolnitev obveznosti iz sporazuma – ugovor zastaranja – amortizacija zemljiškoknjižnih listin – nadomestna izpolnitev – upniška zamuda – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – načelo neposrednosti
Ugotovljena dejstva pokažejo, da je tudi glede poslovnega prostora že pokojni v bistvenem delu pogodbene obveznosti izpolnil. V kolikor pa tožnica vztraja, da jih ni, je do tega prišlo zgolj zaradi njene odklonitve sodelovanja in kasneje predvsem zaradi zelo očitnega skupnega delovanja tožnice in tretjega toženca, usmerjenega v cilj, da ne bi postala zemljiškoknjižna solastnica lokala in da na njem ne bi pridobila posesti.
pritožba – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – vročanje sodnih pisanj – sprememba naslova – nadomestna vročitev – vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko – dolžnost obvestila o spremembi naslova – obveščenost o postopku
Toženec, ki je bil o pričetku teka obravnavanega postopka obveščen s prejemom tožbe oziroma sklepa o izvršbi, zoper katerega je vložil ugovor, je bil o postopku obveščen. Računati je moral s tem, da mu bodo v njem vročena nadaljnja sodna pisanja. Pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sama sodišče obvestiti o tem, zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka. Če tega ne stori, je nadomestna vročitev, opravljena po določbah 145. člena ZPP, pravilna.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem namena (pomena) Evropskega prometnega poročila (brez ustreznega predloga pravdnih strank) vpogledalo na spletno stran XY, ne pomeni postopanja, ki bi bilo v nasprotju s 7. členom ZPP. Ne gre namreč za izvedbo dokaza, ampak zgolj sklicevanje na „avtentično“ razlago (definicijo), ki čeprav ne predstavlja pravnega vira, sodi v zgornjo premiso.
Ker gre pri omenjenem poročilu „zgolj“ za ugotavljanje dejstev, povezanih s prometno nezgodo, pritožbenemu navajanju, da gre za sporazum, za sklenitev katerega je potreben izraz pravno poslovne volje dveh strank (in soglasje volj), ni moč slediti. Čeprav je takšno poročilo namenjeno prvenstveno zavarovalnicam zaradi izplačil odškodninskih zahtevkov, je seveda „uporabno“ tudi kot dokaz v sodnem (pravdnem) postopku. A ker gre „zgolj“ za enega od (možnih) dokazov glede nastanka (poteka) prometne nesreče (oziroma razlogov zanjo), je moč v zvezi z njo ugotoviti dejstva, ki so drugačna od tistih, ki izhajajo iz poročila.
Pravočasnost podaje dokaznega predloga ne more biti odvisna od strankine ocene, ali je pravno-relevantno dejstvo, ki naj bi ga z njim dokazovala, že uspela dokazati (ali ne), in še manj od vsebine njenih predvidevanj, kaj si o tem „misli“ sodišče. Prav tako nima na to vprašanje nobenega vpliva njegova domnevna (dokazna) vrednost.
Zavarovalno kritje se upravičeno razteza na tiste zavarovance, ki zaradi škodnega dogodka (začasno) ne morejo opravljati dela, ki so ga opravljali pred poškodbo. Razlikovanje med brezposelnimi in zaposlenimi zavarovanci tako ni nepravično oziroma pretirano strogo, saj pri prvih zaradi (začasne) nezmožnosti za delo ni prišlo do izpada dohodka. V ta namen je zanje določena tudi nižja premija, do katere bi bil upravičen tudi tožnik, če bi nastop brezposelnosti javil toženki.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067743
URS člen 14, 53, 53/1, 53/2. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 32, 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 15, 190.
solastnina – ugotovitev solastninske pravice – izvenzakonska skupnost – zunajzakonska skupnost – povračilo vlaganj – zakonski zadržek – življenjska skupnost – nesklepčnost – dogovor o skupni gradnji
Prej sklenjena in obstoječa zakonska zveza je zakonska ovira za sklenitev nove zakonske zveze. Nove zakonske zveze ni dovoljeno skleniti, dokler prejšnja zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena. Zakonska zveza, sklenjena v nasprotju z 20. členom ZZZDR, pa je neveljavna (32. člen ZZZDR).
Naknadna odprava ovire (razveza tožnika) ne more učinkovati za nazaj. Neobstoj izvenzakonske skupnosti v smislu določb ZZZDR pa ne more imeti pravnih posledic v smislu navedenega zakona, ki veljajo za nastanek skupnega premoženja. Tako stališče je uveljavljeno v sodni praksi.
OZ člen 65, 65/2, 72, 101, 101/1, 106, 470, 470/1, 470/2.
prodajna pogodba z elementi gradbene oziroma podjemne pogodbe - projektna dokumentacija - izdelava PZI - odstop od pogodbe - protipravnost - odškodnina - vrnitev are - zamuda z izpolnitvijo - neplačilo kupnine - dodaten primeren rok za izpolnitev - preklic umika tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka
Gola ugotovitev, da je nasprotna stranka kršila pogodbo, večinoma ne zadostuje za utemeljenost zahtevka, temveč je zaradi ravnanj, ki si sledijo v določenem zaporedju in so zaradi sodelovalne dolžnosti nasprotne stranke soodvisna, treba presojati, ali je na kršitev ene stranke vplivala predhodna neizpolnitev druge stranke. Pri tem je treba izhajati iz časovnega sosledja izpolnitev, ki sta ga pravdni stranki dogovorili v pogodbi.
ZFPPIPP člen 400, 400/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja le, da je sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dolžnikove osebne in premoženjske razmere ter višino zapadlih obveznosti. Sodišče pri tem ni navedlo, katere konkretne pravnorelevantne okoliščine je pri dolžniku upoštevalo.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075963
OZ člen 569. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100. ZPP člen 214, 214/2, 357.
posojilna pogodba – priznana dejstva – stroški postopka – nagrada za predpravdni postopek – nagrada za postopek – zakonske zamudne obresti od stroškov postopka – prekoračitev stroškovnega zahtevka
Tožnica je v omenjeni pripravljalni vlogi ponavljala svoje dejanske trditve iz tožbe in prve pripravljalne vloge, ki jih je toženka zanikala že v odgovoru na tožbo in svoji prvi pripravljalni vlogi. Istih oziroma enakih trditev oziroma vsebinsko razširjenih enakih trditev, ki jih stranka ponovi, nasprotna stranka ni dolžna ponovno obrazloženo zanikati, če njihovo prerekanje izhaja že iz njenih prejšnjih navedb (drugi odstavek 214. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053229
URS člen 26. OZ člen 131, 191. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27.
Napačno je stališče, češ da naj sodišče v tem postopku kot dokaza ne bi smelo uporabiti pravnega akta (pravilno zapisnika). V našem civilnem procesnem pravu velja načelo proste presoje dokazov, kar med drugim pomeni, da ne obstaja eksluzivnost dokaznih sredstev.
Tudi v konkretnem primeru je upravnemu (oblastvenemu) delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju dne 1. 9. 2008, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Njuno medsebojno razmerje (pravice in dolžnosti) torej v končni fazi ni bilo urejeno z oblastnim aktom ene od njiju, ampak njunim (pogodbenim) soglasjem. Posledično premoženjskopravnih zahtevkov, ki iz njega izvirajo, ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
Če je sodišče pristojno za odločitev o zahtevku, potem je na ugovor stranke dolžno presojati tako dokazno vrednost kot tudi zakonitost s strani druge stranke predloženih dokazov (listin), pa čeprav ti izvirajo iz drugega (konkretno upravnega) postopka. Opustitev opredelitve do strankinih relevantnih ugovorov v zvezi z izvedenimi dokazi (do katere je prišlo v konkretni pravdi) ne pomeni le kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak predvsem, da ji je bila (v civilnem postopku) kršena pravica do izjave in posledično do enakega (oziroma poštenega) obravnavanja (sojenja).
Pri popravi sodbe, po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP, gre lahko le za odpravo pomote. Dopusten je popravek, ki se nanaša na pravilno ali natančnejšo navedbo imena in naslova pravdne stranke, vendar zgolj v primeru, ko s tem ni spremenjena identiteta stranke. Zamenjava ene tožene stranke z novo toženo stranko v pravdnem postopku, ki je že bil končan z meritorno odločitvijo, ne more biti predmet popravnega sklepa. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s „popravnim sklepom“ dejansko odločilo o (novi) tožbi zoper novo toženo stranko.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082162
URS člen 35, 37, 39. OZ člen 134. ZPP člen 337.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti – pričakovanje zasebnosti – merilo razumnega pričakovanja zasebnosti – elektronski nabiralnik – pravica javnosti do obveščenosti – svoboda tiska – svoboda novinarskega izražanja – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedovoljene pritožbene novote
Slepo vdiranje s tehničnimi sredstvi v tujo pošto oziroma elektronski nabiralnik, pri katerem tistemu, ki to počne, ni jasno, na kaj bo naletel (lahko tudi na najbolj intimna zasebna pisanja), predstavlja z vidika merila razumnega pričakovanja zasebnosti poseg v komunikacijsko zasebnost, ki je absolutno nedopusten.
odstop od pogodbe - plačilo za opravljeno delo - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Bistvo tožbenega zahtevka je plačilo tožeči stranki, ki je po podizvajalski pogodbi odstopila od te pogodbe in dela ni dokončala, pa ni prejela celotnega plačila za opravljeno delo. S tožbo zahteva plačilo še neplačanega dela situacij v višini podrejenega dolga, ki ga je tožena stranka kot pogodbeni partner obračunala pri vsaki situaciji in za toliko je bilo zmanjšano plačilo tožeči stranki.
Tako se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z ugotavljanjem pogodbeno utemeljenega odstopa od pogodbe, ki v takem primeru izključuje odškodninsko odgovornost tožeče stranke, pri tem pa očitno spregledalo, da predmet pravde ni odškodnina, temveč plačilo za opravljeno delo do odstopa od pogodbe, česar pa tožeča stranka sicer ni dovolj jasno zatrjevala, vsekakor pa je na to smiselno opozarjala v svojih navedbah.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084340
OZ člen 45, 45/2, 377. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
oderuška pogodba – domneva oderuških obresti – objektivni element – subjektivni element – glavnica – zamudne obresti – grožnja
Prvo sodišče se je ukvarjalo tudi z vprašanjem subjektivnega elementa oderuštva, čeprav je bilo ugotovljeno, da tožnica ni izkazala zatrjevanj o oderuških obrestih. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvega sodišča, da zahteva toženca za povrnitev denarja, ob tožničinem zavedanju, da mu denar dolguje, ne predstavlja protipravne grožnje, ki bi ustrezala drugemu odstavku 45. člena OZ, saj je šlo zgolj za zahtevo po izpolnitvi že zapadle obveznosti.
Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, mora pa svojo odločitev o zavrnitvi obrazložiti, pri čemer mora biti zavrnitev dokaza ustavno upravičena.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – sodna taksa za pritožbo – umik pritožbe pred sejo senata višjega sodišča – sklep o umiku pritožbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izdajo sklepa – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, ki se konča z umikom pritožbe pred začetkom seje senata, ni procesna predpostavka za izdajo sklepa o umiku pritožbe, zato stranke, ki je pravna oseba, plačila navedene takse ni mogoče oprostiti niti ji ni mogoče plačila takse odložiti ali ji dovoliti obročnega plačila.
načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase – rok za ugovor
ZFPPIPP v drugem odstavku 364. člena določa dva roka za ugovor, ki sta odvisna od narave terjatve, ki bo v razdelitvi plačana. Upniki prednostnih terjatev in ločitveni upniki imajo pri poplačilu poseben položaj napram ostalim upnikom, ki se v stečajnem postopku poplačujejo iz splošne razdelitvene mase. Prvi zato, ker imajo prednostno terjatev, drugi pa zato, ker imajo zavarovano terjatev. Takšen poseben položaj upnikov narekuje tudi hitrejšo izvedbo postopka, v posledici tega pa tudi krajše ugovorne roke, v danem primeru torej rok 15 dni za ugovor zoper načrt prve razdelitvene posebne razdelitvene mase.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – odpoved pooblastila – pravna veljava kasneje opravljenih dejanj
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je odgovor na tožbo, ki ga je vložil toženkin pooblaščenec v tridesetih dneh po odpovedi pooblastila, kljub odpovedi pooblastila pravno veljaven.
151. člen ZFPPIPP strokovnjake našteva le primeroma in ne taksativno, zaradi česar je očitno, da je za strokovnjaka v smislu te določbe šteti vsako osebo, ki je strokovno in izkustveno kvalificirana za pripravo predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je potrebno takemu predlogu predložiti, kar tožeča stranka nedvomno je.