USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082162
URS člen 35, 37, 39. OZ člen 134. ZPP člen 337.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti – pričakovanje zasebnosti – merilo razumnega pričakovanja zasebnosti – elektronski nabiralnik – pravica javnosti do obveščenosti – svoboda tiska – svoboda novinarskega izražanja – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedovoljene pritožbene novote
Slepo vdiranje s tehničnimi sredstvi v tujo pošto oziroma elektronski nabiralnik, pri katerem tistemu, ki to počne, ni jasno, na kaj bo naletel (lahko tudi na najbolj intimna zasebna pisanja), predstavlja z vidika merila razumnega pričakovanja zasebnosti poseg v komunikacijsko zasebnost, ki je absolutno nedopusten.
potrdilo o izvršljivosti sodbe - izpodbijanje v izvršilnem postopku - plačilo obveznosti med izvršilnim postopkom - nasprotna izvršba
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ni upravičeno presojati utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti, s čimer je razbremenjeno preverjanja poteka paricijskega roka in je potrdilu, dokler to ni razveljavljeno, dolžno slediti.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da ob upoštevanju 9. člena Splošnih pogojev, po katerem zaseg predmeta leasinga s strani javnih oblasti ne vpliva na pogodbo, in glede na to, da gre za indirektni finančni leasing, da je leasingojemalec izbral predmet leasinga in ima po pogodbi pravico uveljavljati ugovore iz naslova pravnih napak do dobavitelja vozila, ni podlage za zaključek, da se pogodba šteje za razdrto, kar Splošni pogoji predvidevajo za primer uničenja predmeta leasinga.
Zastaranje glede posameznih obrokov leasinga prične teči z njegovo zapadlostjo.
Vložitev tožbe za plačilo četrtega do osmega obroka leasinga ni pretrgala teka zastaranja glede ostalih obrokov.
Plačila po sodni poravnavi, sklenjene v pravdi zaradi plačila četrtega do osmega obroka leasinga, ni mogoče šteti za pripoznavo ostalih terjatev iz pogodbe o leasingu.
Sodišče je pravilno štelo, da odsotnost pisne oblike glede samega dogovora o višini najemnine ne vpliva na veljavnost same pogodbe, ki je bila sicer sklenjena v pisni obliki, ustno je bila dogovorjena le višina najemnine, pravdni stranki pa sta obveznosti iz pogodbe izpolnili.
načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase – rok za ugovor
ZFPPIPP v drugem odstavku 364. člena določa dva roka za ugovor, ki sta odvisna od narave terjatve, ki bo v razdelitvi plačana. Upniki prednostnih terjatev in ločitveni upniki imajo pri poplačilu poseben položaj napram ostalim upnikom, ki se v stečajnem postopku poplačujejo iz splošne razdelitvene mase. Prvi zato, ker imajo prednostno terjatev, drugi pa zato, ker imajo zavarovano terjatev. Takšen poseben položaj upnikov narekuje tudi hitrejšo izvedbo postopka, v posledici tega pa tudi krajše ugovorne roke, v danem primeru torej rok 15 dni za ugovor zoper načrt prve razdelitvene posebne razdelitvene mase.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0081541
URS člen 2. ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ-1 člen 196, 196/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje proti premoženju – kršitev temeljnih pravic delavcev – pravna varnost
Sodna praksa se je že večkrat opredelila, da je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobna elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, ki so umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1 zoper premoženje in gospodarstvo. Na KZ-1 se nenazadnje določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP niti ne sklicuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – NOTARIAT
VSL0023402
KZ-1 člen 34, 38, 211, 211/1, 211/3. SPZ člen 192, 194, 199, 199/3. ZIZ člen 189, 208. ZN člen 2, 23.
goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije – spravljanje v zmoto oziroma lažno prikazovanje dejanskih okoliščin – razmejitev med pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja – zemljiški dolg – nastanek zemljiškega dolga – plačilo zemljiškega dolga – sklep o poplačilu – splošne določbe o notarskem poslovanju
Ker v času, ko je obtoženec ustvaril zemljiški dolg na svoji nepremičnini, še ni bil ničesar dolžan poravnati oškodovancu (sodna odločba še ni bila pravnomočna), je sklepanje na obtoženčev goljufiv namen ob ustanovitvi zemljiških dolgov preuranjeno, saj so obveznosti in s tem oškodovanje pomenili še docela negotovo dejstvo. Zato je neživljenjsko trditi, da je obtoženec s tem, ko ob ustanovitvi zemljiških dolgov notarja ni seznanil z odprtim pravnim postopkom, iz katerega v tistem času pravne posledice zanj še niso nastopile, slednjega spravil v zmoto.
ZFPPIPP člen 400, 400/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja le, da je sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dolžnikove osebne in premoženjske razmere ter višino zapadlih obveznosti. Sodišče pri tem ni navedlo, katere konkretne pravnorelevantne okoliščine je pri dolžniku upoštevalo.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije - izvršljivost terjatve - neenotna sodna praksa
Že jezikovna razlaga 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ, upoštevaje njeno izvedbo v drugih zakonih, utemeljuje stališče, da odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije na podlagi določb ZOdv ni mogoče priznati lastnosti izvršilnega naslova. V tretjem odstavku 65. člena ZOdv je namreč predpisano le, da so odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije izvršljive, to pa pomeni, da so postale pravnomočne in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ne pa hkrati tudi, da je takšni odločbi dana lastnost izvršilnega naslova v skladu s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075963
OZ člen 569. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100. ZPP člen 214, 214/2, 357.
posojilna pogodba – priznana dejstva – stroški postopka – nagrada za predpravdni postopek – nagrada za postopek – zakonske zamudne obresti od stroškov postopka – prekoračitev stroškovnega zahtevka
Tožnica je v omenjeni pripravljalni vlogi ponavljala svoje dejanske trditve iz tožbe in prve pripravljalne vloge, ki jih je toženka zanikala že v odgovoru na tožbo in svoji prvi pripravljalni vlogi. Istih oziroma enakih trditev oziroma vsebinsko razširjenih enakih trditev, ki jih stranka ponovi, nasprotna stranka ni dolžna ponovno obrazloženo zanikati, če njihovo prerekanje izhaja že iz njenih prejšnjih navedb (drugi odstavek 214. člena ZPP).
stranka v tujini – stranka brez pooblaščenca – začasni zastopnik – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – vročanje sodnih pisanj – vročanje stranki v tujini
Tožnik je v tujini, v postopku nima pooblaščenca, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito, preko začasne zastopnice upravičene za sprejemanje pisanj, pozvalo, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Vročitev se šteje za opravljeno takrat, ko je pisanje sprejel postavljeni posrednik. Ta pa mora poskrbeti, da pisanje čim hitreje pride v roke naslovniku (in mu s tem zagotovi možnost seznanitve s sodnim pisanjem).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni razlogi – vročanje – preusmeritev pošte – vročanje sodnih pisanj – vročanje subjektu vpisa v sodni register – sodna deska – vročanje pisanj na sodno desko – sprememba naslova – narok – razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Če je sodišče štelo, da je stranka spremenila naslov in o tem ni obvestila sodišča, bi moralo vročati pisanje na sodno desko (drugi odstavek 145. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje naj v novem postopku ugotovi odločilna dejstva glede zatrjevane spremembe naslova tožeče stranke ter upošteva navedena postopkovna določila o vročanju ter po opravljenem naroku o zadevi ponovno odloči.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – odpoved pooblastila – pravna veljava kasneje opravljenih dejanj
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je odgovor na tožbo, ki ga je vložil toženkin pooblaščenec v tridesetih dneh po odpovedi pooblastila, kljub odpovedi pooblastila pravno veljaven.
izvedenec - nagrada izvedenca - dodatno pisno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja - dopolnilni izvid in mnenje
Izvedenec ni upravičen do nagrade za dodatno pisno izvedeniško mnenje, če je v njem samo dodatno pojasnjeval že predhodno podane odgovore. Izvedencu gre nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja samo takrat, ko izvedenec izdela dopolnilni izvid in mnenje oziroma cenitev na podlagi dodatnih vprašanj za dopolnitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.
ZDru-1 člen 14, 14/1 14/2. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 275, 286, 286/1.
vložitev pritožbe zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe – stečajni postopek – začetek stečajnega postopka nad društvom – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zakoniti zastopnik društva – pravni interes za tožbo – aktivna stvarna legitimacija – pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije – izpodbijanje aktov društva – izpodbijanje odločitev organov društva – spori
Pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije za izpodbijanje aktov društva, ki jo imajo v skladu s ZDru-1 člani društva, pomeni, da tožba po materialnem pravu ni utemeljena, kar je razlog za zavrnitev in ne zavrženje tožbe.
stroški začasne zastopnice upravičene za sprejem pisanj - stroški postopka - poštnina - administrativni stroški - stroški fotokopiranja - upravičenost do zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov - tek zakonskih zamudnih obresti od stroškov
Administrativni stroški so kot splošni stroški poslovanja zajeti v nagradi, ki jo prejme odvetnik (opomba 6/1), medtem ko bi stroške za fotokopiranje morala začasna zastopnica uveljavljati pod pogoji iz tar. št. 6000 Odvetniške tarife.
Začasna zastopnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov. Teh namreč v postopku na prvi stopnji ni zahtevala, ampak je to storila šele v pritožbi.
pritožba – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – vročanje sodnih pisanj – sprememba naslova – nadomestna vročitev – vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko – dolžnost obvestila o spremembi naslova – obveščenost o postopku
Toženec, ki je bil o pričetku teka obravnavanega postopka obveščen s prejemom tožbe oziroma sklepa o izvršbi, zoper katerega je vložil ugovor, je bil o postopku obveščen. Računati je moral s tem, da mu bodo v njem vročena nadaljnja sodna pisanja. Pravdna stranka, ki zamenja bivališče, mora sama sodišče obvestiti o tem, zaradi zagotovitve nemotenega poteka postopka. Če tega ne stori, je nadomestna vročitev, opravljena po določbah 145. člena ZPP, pravilna.
najemna pogodba za določen čas – prenehanje najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe – tožba za izpraznitev stanovanja
Ker je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas dveh let, je prenehala veljati s potekom tega obdobja. Ker najemna pogodba ni bila podaljšana oziroma ni bila spremenjena v najemno pogodbo za nedoločen čas, je tožnici ni bilo potrebno odpovedati, saj je po preteku časa sklenitve najemnega razmerja lahko vložila tožbo za izpraznitev stanovanja.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076848
OZ člen 1019/3. ZPP člen 8, 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 48, 231, 383, 383/1, 383/2.
osebni stečaj – predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – odločanje o začetku stečajnega postopka – procesne predpostavke – upravičeni predlagatelj – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – insolventnost – dokazni standard – motivna zmota – solidarno poroštvo – litispendenca
ZFPPIPP nima splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda ugotavlja sodišče pravnorelevantna dejstva. Odločitev o začetku stečajnega postopka ima daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Zato mora sodišče o obstoju relevantnih dejstev sklepati z dokaznim standardom prepričanja, to je, da zoper takšno sklepanje ni podanega razumnega dvoma izkušenega človeka. Zato je potrebno v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov. Sklepanje na nižjem dokaznem standardu verjetnosti je dopustno edino v primerih, ko zakon to izrecno dovoljuje. Takšnega nižjega dokaznega standarda zakon ne dopušča pri ugotavljanju insolventnosti dolžnika kot materialnopravne predpostavke začetka stečajnega postopka.
Dolžnikovo utemeljevanje motivne zmote v smislu napačne ocene realnega tveganja za nastanek izpolnitvene zaveze pomeni popolno izničenje samega smisla poroštvene obveznosti v korist upnika, v zavarovanje katerega je pogodba sklenjena. V kolikor bi bila tako utemeljevana zmota upoštevna, bi to pomenilo, da je porokova obveznost po vsebini prazna. Takšnega motiva, na katerega se sklicuje dolžnik, zato ni mogoče obravnavati kot del pogodbene podlage (kavze), ki je bila vključena v pogodbeno razmerje med dolžnikom in kreditodajalcem. Zato je že iz navedenega razloga izkazana neutemeljenost dolžnikovega ugovora neveljavnosti poroštvene zaveze v posledici zatrjevane motivne zmote.
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motitvenim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Protipravnost toženčevega ravnanja, ko je odstranil sporna oglasna panoja, pa je sodišče prve stopnje obširno in prepričljivo utemeljilo.