napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – veljavnost oporoke – datum sestave oporoke – poznejša oporoka
Zaradi obstoja dveh zapustničinih oporok se je pojavil problem veljavnosti prejšnje ali poznejše oporoke. Lastnoročna oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena, je pa koristno, da je datum zapisan, ravno (tudi) za rešitev vprašanja, katera od več oporok je starejša. Med dediči je torej sporno dejstvo, ki se nanaša na čas sestave oporoke, zato je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek upravičeno prekinilo. Na pot pravde sodišče napoti stranko katere pravico šteje za manj verjetno. Po mnenju pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru, upoštevaje, da za svoje trditve dediči niso ponudili prav nobenih dokazov, šteti pravico dedinje in ostalih iz oporoke brez datuma, za manj verjetno oziroma je na njih dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvajajo iz te oporoke, da izkažejo datum njenega zapisa, saj je prav od ugotovitve tega datuma odvisen odgovor na vprašanje, katera od dveh oporok je pravno veljavna.
stroški začasne zastopnice upravičene za sprejem pisanj - stroški postopka - poštnina - administrativni stroški - stroški fotokopiranja - upravičenost do zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov - tek zakonskih zamudnih obresti od stroškov
Administrativni stroški so kot splošni stroški poslovanja zajeti v nagradi, ki jo prejme odvetnik (opomba 6/1), medtem ko bi stroške za fotokopiranje morala začasna zastopnica uveljavljati pod pogoji iz tar. št. 6000 Odvetniške tarife.
Začasna zastopnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov. Teh namreč v postopku na prvi stopnji ni zahtevala, ampak je to storila šele v pritožbi.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0081541
URS člen 2. ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ-1 člen 196, 196/1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje proti premoženju – kršitev temeljnih pravic delavcev – pravna varnost
Sodna praksa se je že večkrat opredelila, da je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobna elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, ki so umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1 zoper premoženje in gospodarstvo. Na KZ-1 se nenazadnje določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP niti ne sklicuje.
ZFPPIPP člen 141, 141/3, 147, 147/4, 147/4, 234, 234/1, 234/4.
domneva insolventnosti – pritožba družbenika dolžnika – izpodbijanje domneve insolventnosti – podredni predlog za začetek stečajnega postopka – dva predloga za začetek stečajnega postopka
Zakonska določba iz četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, temelji na neizpodbojni domnevi, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, naj sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo. To pa pomeni, da sta bila zoper dolžnika vložena dva predloga za začetek stečajnega postopka (en s strani Banke X in drugi (podredno) s strani dolžnika). Ker je sodišče o začetku stečajnega postopka sklepalo na podlagi (podrejenega) predloga samega dolžnika, je izhajalo iz domneve insolventnosti dolžnika, ki se ob dolžnikovem predlogu predpostavlja. Družbenik dolžnika pa lahko to domnevo izpodbije samo na ta način, da v pritožbi poda ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084340
OZ člen 45, 45/2, 377. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
oderuška pogodba – domneva oderuških obresti – objektivni element – subjektivni element – glavnica – zamudne obresti – grožnja
Prvo sodišče se je ukvarjalo tudi z vprašanjem subjektivnega elementa oderuštva, čeprav je bilo ugotovljeno, da tožnica ni izkazala zatrjevanj o oderuških obrestih. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvega sodišča, da zahteva toženca za povrnitev denarja, ob tožničinem zavedanju, da mu denar dolguje, ne predstavlja protipravne grožnje, ki bi ustrezala drugemu odstavku 45. člena OZ, saj je šlo zgolj za zahtevo po izpolnitvi že zapadle obveznosti.
Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, mora pa svojo odločitev o zavrnitvi obrazložiti, pri čemer mora biti zavrnitev dokaza ustavno upravičena.
neplačilo sodne takse za napoved pritožbe – domneva umika napovedi pritožbe – predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – vloge, za katere je možna taksna oprostitev – postopek za plačilo sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Pritožnik zmotno meni, da je plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 8. 2015 procesna predpostavka za meritorno obravnavanje njegove pritožbe, saj je bilo s sklepom prvostopenjskega sodišča I Pg 665/2012 z dne 15. 5. 2015 že pravnomočno odločeno, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno.
Pritožnik bi vlogo za oprostitev plačila sodne takse moral vložiti že po prejemu plačilnega naloga z dne 7. 4. 2015. Čim pa je tako, za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 8. 2015 pritožnika ni več mogoče oprostiti, ker za to ni podlage v materialnem pravu.
ZVEtL člen 23, 23/1, 23/1-3, 23a. SZ-1 člen 4, 4/3, 20, 20/4. ZEN člen 77.
postopek vzpostavitve etažne lastnine – etažna lastnina – priprava elaborata za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb – atrij
Odločilno je vprašanje, ali bi moral biti atrij zajet že v elaboratu, ki je podlaga za vpis stavbe v kataster stavb.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka določbe ZEN ne dajejo podlage za evidentiranje atrija, ki leži izven zunanjih obrisov stavbe (77. člen ZEN). Za opravljanje katastrskih vpisov, ki jih v postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL zahteva sodišče, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, kolikor to ni v nasprotju z določbami 23a. člena (primerjaj prvi odstavek 23. člena ZVEtL). Po presoji pritožbenega sodišča 23.a člen ZVEtL ne vsebuje nobenih določb, ki bi izključevale uporabo prepisov o evidentiranju.
načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase – rok za ugovor
ZFPPIPP v drugem odstavku 364. člena določa dva roka za ugovor, ki sta odvisna od narave terjatve, ki bo v razdelitvi plačana. Upniki prednostnih terjatev in ločitveni upniki imajo pri poplačilu poseben položaj napram ostalim upnikom, ki se v stečajnem postopku poplačujejo iz splošne razdelitvene mase. Prvi zato, ker imajo prednostno terjatev, drugi pa zato, ker imajo zavarovano terjatev. Takšen poseben položaj upnikov narekuje tudi hitrejšo izvedbo postopka, v posledici tega pa tudi krajše ugovorne roke, v danem primeru torej rok 15 dni za ugovor zoper načrt prve razdelitvene posebne razdelitvene mase.
stranka v tujini – stranka brez pooblaščenca – začasni zastopnik – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – vročanje sodnih pisanj – vročanje stranki v tujini
Tožnik je v tujini, v postopku nima pooblaščenca, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito, preko začasne zastopnice upravičene za sprejemanje pisanj, pozvalo, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Vročitev se šteje za opravljeno takrat, ko je pisanje sprejel postavljeni posrednik. Ta pa mora poskrbeti, da pisanje čim hitreje pride v roke naslovniku (in mu s tem zagotovi možnost seznanitve s sodnim pisanjem).
Glede na sinovo starost ob izdaji izpodbijane sodbe (nepolno leto dni) je prvo sodišče utemeljeno upoštevalo primarno navezanost otroka te starosti na mater, iz poročila CSD pa je razvidno, da podpira dodelitev otroka materi, ker je to v njegovo korist. Glede na vsa ugotovljena dejstva je takšna odločitev prvega sodišča pravilna.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075963
OZ člen 569. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100. ZPP člen 214, 214/2, 357.
posojilna pogodba – priznana dejstva – stroški postopka – nagrada za predpravdni postopek – nagrada za postopek – zakonske zamudne obresti od stroškov postopka – prekoračitev stroškovnega zahtevka
Tožnica je v omenjeni pripravljalni vlogi ponavljala svoje dejanske trditve iz tožbe in prve pripravljalne vloge, ki jih je toženka zanikala že v odgovoru na tožbo in svoji prvi pripravljalni vlogi. Istih oziroma enakih trditev oziroma vsebinsko razširjenih enakih trditev, ki jih stranka ponovi, nasprotna stranka ni dolžna ponovno obrazloženo zanikati, če njihovo prerekanje izhaja že iz njenih prejšnjih navedb (drugi odstavek 214. člena ZPP).
Zavarovalno kritje se upravičeno razteza na tiste zavarovance, ki zaradi škodnega dogodka (začasno) ne morejo opravljati dela, ki so ga opravljali pred poškodbo. Razlikovanje med brezposelnimi in zaposlenimi zavarovanci tako ni nepravično oziroma pretirano strogo, saj pri prvih zaradi (začasne) nezmožnosti za delo ni prišlo do izpada dohodka. V ta namen je zanje določena tudi nižja premija, do katere bi bil upravičen tudi tožnik, če bi nastop brezposelnosti javil toženki.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko je ugotovilo, da je bila prava volja pogodbenih strank skleniti odplačen pravni posel, zahtevku v celoti ugoditi. Ne glede na to, da ugotovitve sodišča prve stopnje kažejo, da vlaganja tožnice niso dosegla vrednosti ½ dokončane nepremičnine, to za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno. Nobena od pravdnih strank namreč ni trdila (sodišče pa tega tudi ni ugotovilo), da je bila volja zapustnika ob sklepanju dogovora s tožnico, da za vrednost svoje izpolnitve, ki bo (ob zaključku gradnje ali kasneje) presegala dogovorjeno izpolnitev tožnice, le-to obdari. Le v tem primeru - ko bi bil torej razlog (podlaga) za prenos te večje vrednosti na tožnico v njeni neodplačni obogatitvi - bi (v tem delu) šlo za darilo. Ker v konkretnem ni bilo tako, je posledično mogoč le zaključek, da so imela za zapustnika že izvršena in vsa bodoča vlaganja s strani tožnice (subjektivno) vredna več kot pa je to pokazala ocena vlaganj za nazaj. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da je samo korigiralo zapustnikovo oceno in iz tega razloga del zahtevka zavrnilo.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0078009
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/2, 12/3, 12/4. SPZ člen 128, 128/1, 138.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – izjava o premoženjskem stanju – preveritev podatkov iz izjave o premoženjskem stanju – nepremičnine, obremenjene s hipotekami
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks. O manj kot stranka zahteva, je mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga.
Pritožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navaja, da nima sredstev za preživljanje, kar že samo po sebi utemeljuje dvom v te navedbe, saj ne pove, kako se sicer preživlja. Pomenljiv je namreč tudi podatek pritožnice, da je sicer zaposlena, vendar ji delodajalec plače ne izplačuje, pač pa le davke in prispevke, pri tem pa ne pove niti, kolikšna naj bi bila njena plača in s tem dolg delodajalca do nje. Kadar pa sodišče dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih preveri po uradni dolžnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079267
OZ člen 131, 186, 186/1, 186/4. ZPP člen 8, 154, 154/2, 154/3, 252, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Namen določb 186. člena OZ je olajšati položaj oškodovanca, ki bi moral po splošnem pravilu iz 131. člena OZ v primeru, ko je potencialnih povzročiteljev iste škode več, dokazati splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) za vsakega od njih.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075973
URS člen 35, 36. SPZ člen 11, 99, 100. ZTLR člen 42. ZPP člen 7, 212, 285.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – domneva lastninske pravice – varstvo solastnika in skupnega lastnika – dejanska etažna lastnina – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Solastniku je izjemoma mogoče odreči lastninsko varstvo, če bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v ustavne pravice drugega solastnika do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
Materialnoprocesno vodstvo (285. člen ZPP) je namenjeno zgolj dopolnjevanju nepopolnih navedb strank o pomembnih dejstvih, ne pa vzpodbujanju strank k navajanju popolnoma novih dejstev in ugovorov.
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motitvenim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Protipravnost toženčevega ravnanja, ko je odstranil sporna oglasna panoja, pa je sodišče prve stopnje obširno in prepričljivo utemeljilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0070105
URS člen 121, 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. OZ člen 74, 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZPP člen 43, 214, 214/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV - predmet obdavčitve - trditvena podlaga - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za odškodninskega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Skupni sporazum ni pogodba, njegov učinek pa je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Sodišče je vezano le na ustavo in zakone, pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071134
OZ člen 103 – 106. ZOR člen 124 – 127, 131, 325. ZPP člen 4, 4/1.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – ugotovitev o razveljavitvi oziroma razvezi sporazuma – izpolnitev obveznosti iz sporazuma – ugovor zastaranja – amortizacija zemljiškoknjižnih listin – nadomestna izpolnitev – upniška zamuda – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – načelo neposrednosti
Ugotovljena dejstva pokažejo, da je tudi glede poslovnega prostora že pokojni v bistvenem delu pogodbene obveznosti izpolnil. V kolikor pa tožnica vztraja, da jih ni, je do tega prišlo zgolj zaradi njene odklonitve sodelovanja in kasneje predvsem zaradi zelo očitnega skupnega delovanja tožnice in tretjega toženca, usmerjenega v cilj, da ne bi postala zemljiškoknjižna solastnica lokala in da na njem ne bi pridobila posesti.