vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – sodna določitev vrednosti predmeta postopka – odvzem premoženja nezakonitega izvora – višina sodne takse
Ker je tožeča stranka proti trem toženkam določila le skupno vrednost spornega predmeta, tožene stranke pa temu niso ugovarjale, ne more določena vrednost spornega predmeta zaradi pritožbe presegati znesek, ki ga je določila tožeča stranka. V pravdi gre za odvzem premoženja nezakonitega izvora in ne za denarne zneske.
sprememba prisojene odškodnine – zvišanje rente – izgubljeni zaslužek – dodatek za pomoč in postrežbo – letni dodatek – prenos krajevne pristojnosti – stroški pooblaščenca
Pri določbi 175. člena OZ gre za izjemo od splošnega načela, da razmerij, ki so že urejena s pravnomočnimi sodbami, ni več mogoče ponovno urejati. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je kot osnovo, od katere je potrebno ugotoviti, ali tožnici pripada zvišana renta za izgubljeni zaslužek, potrebno upoštevati tisti kriterij oziroma okoliščino, ki jo je upoštevalo sodišče v prejšnji pravdi pri določitvi rente za izgubljeni zaslužek.
Pravilno je pritožbeno stališče, da je dodatek za pomoč in postrežbo denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb ter da so do njega upravičeni upravičenci do starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v RS, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega. Pravilno je tudi nadaljnje stališče pritožbe, da se ti prejemki vštejejo v odškodnino tudi, če oškodovanec svoje pravice ne uveljavlja pred pristojnim organom, pa bi mu po veljavnih predpisih pripadala. Vendar pa prejemka iz socialnega zavarovanja iz naslova dodatka za tujo pomoč ni mogoče odšteti od odškodnine za izgubljeni zaslužek, ker vsak prejemek, kot je bilo že navedeno, krije dejansko in pravno opredeljeno določeno škodo, pač pa je tak dodatek mogoče odšteti od odškodnine za škodo zaradi tuje pomoči, če oškodovanec tako odškodnino uveljavi.
spor zaradi motenja posesti – motenje posesti – motilno ravnanje – nadaljevano motilno ravnanje – sodno varstvo posesti
Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
ZIZ člen 272, 272/1, 277, 277/1, 277/2, 278, 278/1.
zavarovanje - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe - opravičenje začasne odredbe - napotek sodišča - napačen napotek sodišča glede vložitve tožbe - presoja zahtevka v vloženi tožbi - dejanska podlaga predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe
Pri presoji, ali je upnik opravičil začasno odredbo, v konkretnem primeru ne zadošča le presoja sodišča prve stopnje, da upnik ni vložil tožbo iz naslova motenja posesti, na kar ga je očitno napačno napotilo sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi. V konkretnem primeru je namreč odločilno, ali je bil napotek sodišča na vložitev tožbe iz naslova motenja posesti (v roku 30 dni od izdaje začasne odredbe) pravilen, glede na očiten pretek 30-dnevnega roka za vložitev zahtevka iz naslova posestnega varstva, kar je obsojeno na neuspeh v pravdi.
Prvostopenjsko sodišče je podlago zahtevka presojalo ozko in posledično spregledalo, da upnica ni zatrjevala le obstoja pravice do posesti, temveč tudi bodočo lastninsko pravico, saj je zatrjevala, da njena terjatev, po plačilu vseh obveznosti po leasing pogodbi, iz naslova poroštva, zahteva izstavitev listine za prepis osebnega avtomobila nanjo kot lastnico, zato je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je upnica v predlogu zatrjevala le obstoj pravice do posesti, napačna.
potrdilo o izvršljivosti sodbe - izpodbijanje v izvršilnem postopku - plačilo obveznosti med izvršilnim postopkom - nasprotna izvršba
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ni upravičeno presojati utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti, s čimer je razbremenjeno preverjanja poteka paricijskega roka in je potrdilu, dokler to ni razveljavljeno, dolžno slediti.
151. člen ZFPPIPP strokovnjake našteva le primeroma in ne taksativno, zaradi česar je očitno, da je za strokovnjaka v smislu te določbe šteti vsako osebo, ki je strokovno in izkustveno kvalificirana za pripravo predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je potrebno takemu predlogu predložiti, kar tožeča stranka nedvomno je.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076848
OZ člen 1019/3. ZPP člen 8, 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 48, 231, 383, 383/1, 383/2.
osebni stečaj – predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – odločanje o začetku stečajnega postopka – procesne predpostavke – upravičeni predlagatelj – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – insolventnost – dokazni standard – motivna zmota – solidarno poroštvo – litispendenca
ZFPPIPP nima splošne določbe o tem, s kakšno stopnjo dokaznega standarda ugotavlja sodišče pravnorelevantna dejstva. Odločitev o začetku stečajnega postopka ima daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Zato mora sodišče o obstoju relevantnih dejstev sklepati z dokaznim standardom prepričanja, to je, da zoper takšno sklepanje ni podanega razumnega dvoma izkušenega človeka. Zato je potrebno v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP upoštevati pravilo 8. člena ZPP, po katerem sodišče o obstoju relevantnih dejstev odloča na podlagi svojega prepričanja na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov. Sklepanje na nižjem dokaznem standardu verjetnosti je dopustno edino v primerih, ko zakon to izrecno dovoljuje. Takšnega nižjega dokaznega standarda zakon ne dopušča pri ugotavljanju insolventnosti dolžnika kot materialnopravne predpostavke začetka stečajnega postopka.
Dolžnikovo utemeljevanje motivne zmote v smislu napačne ocene realnega tveganja za nastanek izpolnitvene zaveze pomeni popolno izničenje samega smisla poroštvene obveznosti v korist upnika, v zavarovanje katerega je pogodba sklenjena. V kolikor bi bila tako utemeljevana zmota upoštevna, bi to pomenilo, da je porokova obveznost po vsebini prazna. Takšnega motiva, na katerega se sklicuje dolžnik, zato ni mogoče obravnavati kot del pogodbene podlage (kavze), ki je bila vključena v pogodbeno razmerje med dolžnikom in kreditodajalcem. Zato je že iz navedenega razloga izkazana neutemeljenost dolžnikovega ugovora neveljavnosti poroštvene zaveze v posledici zatrjevane motivne zmote.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – odpoved pooblastila – pravna veljava kasneje opravljenih dejanj
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je odgovor na tožbo, ki ga je vložil toženkin pooblaščenec v tridesetih dneh po odpovedi pooblastila, kljub odpovedi pooblastila pravno veljaven.
ZFPPIPP člen 400, 400/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja le, da je sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dolžnikove osebne in premoženjske razmere ter višino zapadlih obveznosti. Sodišče pri tem ni navedlo, katere konkretne pravnorelevantne okoliščine je pri dolžniku upoštevalo.
odstop od pogodbe - plačilo za opravljeno delo - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Bistvo tožbenega zahtevka je plačilo tožeči stranki, ki je po podizvajalski pogodbi odstopila od te pogodbe in dela ni dokončala, pa ni prejela celotnega plačila za opravljeno delo. S tožbo zahteva plačilo še neplačanega dela situacij v višini podrejenega dolga, ki ga je tožena stranka kot pogodbeni partner obračunala pri vsaki situaciji in za toliko je bilo zmanjšano plačilo tožeči stranki.
Tako se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z ugotavljanjem pogodbeno utemeljenega odstopa od pogodbe, ki v takem primeru izključuje odškodninsko odgovornost tožeče stranke, pri tem pa očitno spregledalo, da predmet pravde ni odškodnina, temveč plačilo za opravljeno delo do odstopa od pogodbe, česar pa tožeča stranka sicer ni dovolj jasno zatrjevala, vsekakor pa je na to smiselno opozarjala v svojih navedbah.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da ob upoštevanju 9. člena Splošnih pogojev, po katerem zaseg predmeta leasinga s strani javnih oblasti ne vpliva na pogodbo, in glede na to, da gre za indirektni finančni leasing, da je leasingojemalec izbral predmet leasinga in ima po pogodbi pravico uveljavljati ugovore iz naslova pravnih napak do dobavitelja vozila, ni podlage za zaključek, da se pogodba šteje za razdrto, kar Splošni pogoji predvidevajo za primer uničenja predmeta leasinga.
Zastaranje glede posameznih obrokov leasinga prične teči z njegovo zapadlostjo.
Vložitev tožbe za plačilo četrtega do osmega obroka leasinga ni pretrgala teka zastaranja glede ostalih obrokov.
Plačila po sodni poravnavi, sklenjene v pravdi zaradi plačila četrtega do osmega obroka leasinga, ni mogoče šteti za pripoznavo ostalih terjatev iz pogodbe o leasingu.
nasilje v družini – izvajanje nasilja nad drugim družinskim članom – psihično nasilje – prepoved približevanja – stiki z otrokom – nenadomestljiva škoda – nesorazmeren poseg države
Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja, vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlagani ukrep glede prve predlagateljice zavrnilo, čeprav je do sedaj nasprotni udeleženec stike z otrokom izrabljal zato, da je posegal v psihično celovitost druge predlagateljice, otrok pa je bil ob tem psihičnem nasilju prisoten.
Redni stiki med očetom in otrokom so osnova za vzdrževanje njune čustvene navezanosti, šestmesečna prepoved približevanja bi v njunem odnosu nedvomno povzročila nenadomestljivo škodo in bi zato predlagan ukrep pomenil prehud in nesorazmeren poseg države v razmerje med njima glede na težo dejanja.
OZ člen 65, 65/2, 72, 101, 101/1, 106, 470, 470/1, 470/2.
prodajna pogodba z elementi gradbene oziroma podjemne pogodbe - projektna dokumentacija - izdelava PZI - odstop od pogodbe - protipravnost - odškodnina - vrnitev are - zamuda z izpolnitvijo - neplačilo kupnine - dodaten primeren rok za izpolnitev - preklic umika tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka
Gola ugotovitev, da je nasprotna stranka kršila pogodbo, večinoma ne zadostuje za utemeljenost zahtevka, temveč je zaradi ravnanj, ki si sledijo v določenem zaporedju in so zaradi sodelovalne dolžnosti nasprotne stranke soodvisna, treba presojati, ali je na kršitev ene stranke vplivala predhodna neizpolnitev druge stranke. Pri tem je treba izhajati iz časovnega sosledja izpolnitev, ki sta ga pravdni stranki dogovorili v pogodbi.
Tožnica je po odselitvi udeležena v različnih aktivnostih zaradi izboljšanja svojih zaposlitvenih možnosti, kar je nedvomno pozitivno, vendar pa bi morala vsaj občasno poiskati tudi kakšna priložnostna dela (le-ta ima možnost pridobiti, saj jih je že opravljala, njihovo izvajanje pa ne terja polnega delovnega časa, glede na njeno zmožnost, da dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno) in na ta način pridobiti vsaj še manjkajoča sredstva za plačevanje prisojene preživnine (skupaj mesečno le 80,00 EUR za oba otroka), kar je od nje z vidika njene preživninske obveznosti do mladoletnih otrok utemeljeno zahtevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053229
URS člen 26. OZ člen 131, 191. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27.
Napačno je stališče, češ da naj sodišče v tem postopku kot dokaza ne bi smelo uporabiti pravnega akta (pravilno zapisnika). V našem civilnem procesnem pravu velja načelo proste presoje dokazov, kar med drugim pomeni, da ne obstaja eksluzivnost dokaznih sredstev.
Tudi v konkretnem primeru je upravnemu (oblastvenemu) delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju dne 1. 9. 2008, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Njuno medsebojno razmerje (pravice in dolžnosti) torej v končni fazi ni bilo urejeno z oblastnim aktom ene od njiju, ampak njunim (pogodbenim) soglasjem. Posledično premoženjskopravnih zahtevkov, ki iz njega izvirajo, ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
Če je sodišče pristojno za odločitev o zahtevku, potem je na ugovor stranke dolžno presojati tako dokazno vrednost kot tudi zakonitost s strani druge stranke predloženih dokazov (listin), pa čeprav ti izvirajo iz drugega (konkretno upravnega) postopka. Opustitev opredelitve do strankinih relevantnih ugovorov v zvezi z izvedenimi dokazi (do katere je prišlo v konkretni pravdi) ne pomeni le kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak predvsem, da ji je bila (v civilnem postopku) kršena pravica do izjave in posledično do enakega (oziroma poštenega) obravnavanja (sojenja).
najemna pogodba za določen čas – prenehanje najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe – tožba za izpraznitev stanovanja
Ker je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas dveh let, je prenehala veljati s potekom tega obdobja. Ker najemna pogodba ni bila podaljšana oziroma ni bila spremenjena v najemno pogodbo za nedoločen čas, je tožnici ni bilo potrebno odpovedati, saj je po preteku časa sklenitve najemnega razmerja lahko vložila tožbo za izpraznitev stanovanja.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 371, 371/9, 371/9-1, 372, 372/5.
razdelitev posebne razdelitvene mase – načrt prve razdelitve – prenos iz posebne v splošno stečajno maso – vročanje sklepa o prenosu
Rezervacija za tako imenovane splošne stroške ne more biti sestavni del načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase. Načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase mora med drugim vsebovati skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Med temi stroški rezervacija za splošne stroške ni predvidena, razen v kolikor ne gre za sorazmerni del teh stroškov, kot je to navedeno v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je del kupnine, dosežene z unovčenjem posebne stečajne mase, rezerviralo za tako imenovane splošne stroške, preneslo del kupnine iz posebne v splošno razdelitveno maso. Zato so v danem primeru smiselno uporabljive določbe 372. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 390, 390/1, 408, 408/2, 408/2-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - zavrženje predloga - neobstoj premoženja - stečajna masa - kaznivo dejanje - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Iz sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici K 95/98 z dne 19. 12. 2001, ki jo je predložil pritožnik, izhaja, da je bila dolžniku za storjeno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti izrečena denarna kazen, kar pomeni, da ne gre za situacijo iz 2. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Odločilno vprašanje tako ostaja, ali terjatev zavarovalnice do stečajnega dolžnika predstavlja terjatev iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Z navedenim vprašanjem se sodišče prve stopnje, ker je zmotno razlagalo določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ni ukvarjalo. Zato je odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
Zavarovalno kritje se upravičeno razteza na tiste zavarovance, ki zaradi škodnega dogodka (začasno) ne morejo opravljati dela, ki so ga opravljali pred poškodbo. Razlikovanje med brezposelnimi in zaposlenimi zavarovanci tako ni nepravično oziroma pretirano strogo, saj pri prvih zaradi (začasne) nezmožnosti za delo ni prišlo do izpada dohodka. V ta namen je zanje določena tudi nižja premija, do katere bi bil upravičen tudi tožnik, če bi nastop brezposelnosti javil toženki.