predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni razlogi – vročanje – preusmeritev pošte – vročanje sodnih pisanj – vročanje subjektu vpisa v sodni register – sodna deska – vročanje pisanj na sodno desko – sprememba naslova – narok – razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Če je sodišče štelo, da je stranka spremenila naslov in o tem ni obvestila sodišča, bi moralo vročati pisanje na sodno desko (drugi odstavek 145. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje naj v novem postopku ugotovi odločilna dejstva glede zatrjevane spremembe naslova tožeče stranke ter upošteva navedena postopkovna določila o vročanju ter po opravljenem naroku o zadevi ponovno odloči.
ZD člen 32, 103. SPZ člen 48, 48/3. ZTLR člen 22. ZZZDR člen 124, 124/1, 126, 133.
tožba – izločitev iz premoženja zapustnika v korist potomcev – potomčev prispevek – ugotovitev obstoja terjatve do zapuščine – neupravičena pridobitev zaradi povečanja vrednosti nepremičnine zapustnika – vlaganje v mansardni del hiše – obstoj dogovora glede vlaganj – zavezovalni pravni posel – prehod koristmi – izselitev iz hiše – prikrajšanje – poračunanje s koristi – nasprotna tožba – poseben verzijski zahtevek – potrebna nega s pomočjo partnerke – kolektivna terjatev iz naslova skupnega premoženja – preživninska obveznost otrok do staršev
Soglasje staršev in njihova obljuba, da tožnik na podlagi vlaganj v mansardni del pridobi po njuni smrti lastninsko pravico na mansardnem stanovanju, nimata nobenih pravnih posledic, saj gola obljuba oziroma soglasje še ne pomeni, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel že sklenjen oziroma, da bi tožnik na tej podlagi pridobil lastninsko pravico. Razen tega bi bil takšen dogovor tožnika in staršev neveljaven (103. člen ZD).
Za potomčev prispevek oziroma pomoč pri pridobivanju v smislu 32. člena ZD je značilno, da gre za kontinuirano znatnejšo pomoč v nekem daljšem obdobju, nudeno v okviru skupnosti življenja in pridobivanja. Potomčev prispevek v pomenu 32. člena ZD se mora nanašati na celotno premoženje zapustnika, s katerim sta zapustnik in potomec skupno gospodarila. Bistveno je, da je šlo za skupno delovanje in pridobivanje. Značilnost zahtevka iz 32. člena ZD je, da potomec uveljavljala alikvotni delež na celotnem zapustnikovem premoženju. Le izjemoma je možno uveljavljati izločitveni zahtevek zgolj na delu zapustnikovega premoženja.
Pravilna uporaba 190. člena OZ narekuje, da je treba v primeru, ko je oseba, ki je vlagala v tujo nepremičnino, imela tudi koristi od te nepremičnine (v obravnavani zadevi njena brezplačna souporaba za bivanje), vrednost te koristi odšteti od povečane vrednosti nepremičnine zaradi izvršenih vlaganj. V obsegu te dosežene koristi namreč ni mogoče govoriti o prikrajšanju.
ZIZ člen 272, 272/1, 277, 277/1, 277/2, 278, 278/1.
zavarovanje - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe - opravičenje začasne odredbe - napotek sodišča - napačen napotek sodišča glede vložitve tožbe - presoja zahtevka v vloženi tožbi - dejanska podlaga predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe
Pri presoji, ali je upnik opravičil začasno odredbo, v konkretnem primeru ne zadošča le presoja sodišča prve stopnje, da upnik ni vložil tožbo iz naslova motenja posesti, na kar ga je očitno napačno napotilo sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi. V konkretnem primeru je namreč odločilno, ali je bil napotek sodišča na vložitev tožbe iz naslova motenja posesti (v roku 30 dni od izdaje začasne odredbe) pravilen, glede na očiten pretek 30-dnevnega roka za vložitev zahtevka iz naslova posestnega varstva, kar je obsojeno na neuspeh v pravdi.
Prvostopenjsko sodišče je podlago zahtevka presojalo ozko in posledično spregledalo, da upnica ni zatrjevala le obstoja pravice do posesti, temveč tudi bodočo lastninsko pravico, saj je zatrjevala, da njena terjatev, po plačilu vseh obveznosti po leasing pogodbi, iz naslova poroštva, zahteva izstavitev listine za prepis osebnega avtomobila nanjo kot lastnico, zato je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je upnica v predlogu zatrjevala le obstoj pravice do posesti, napačna.
ZVEtL člen 23, 23/1, 23/1-3, 23a. SZ-1 člen 4, 4/3, 20, 20/4. ZEN člen 77.
postopek vzpostavitve etažne lastnine – etažna lastnina – priprava elaborata za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster stavb – atrij
Odločilno je vprašanje, ali bi moral biti atrij zajet že v elaboratu, ki je podlaga za vpis stavbe v kataster stavb.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka določbe ZEN ne dajejo podlage za evidentiranje atrija, ki leži izven zunanjih obrisov stavbe (77. člen ZEN). Za opravljanje katastrskih vpisov, ki jih v postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL zahteva sodišče, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, kolikor to ni v nasprotju z določbami 23a. člena (primerjaj prvi odstavek 23. člena ZVEtL). Po presoji pritožbenega sodišča 23.a člen ZVEtL ne vsebuje nobenih določb, ki bi izključevale uporabo prepisov o evidentiranju.
Zavarovalno kritje se upravičeno razteza na tiste zavarovance, ki zaradi škodnega dogodka (začasno) ne morejo opravljati dela, ki so ga opravljali pred poškodbo. Razlikovanje med brezposelnimi in zaposlenimi zavarovanci tako ni nepravično oziroma pretirano strogo, saj pri prvih zaradi (začasne) nezmožnosti za delo ni prišlo do izpada dohodka. V ta namen je zanje določena tudi nižja premija, do katere bi bil upravičen tudi tožnik, če bi nastop brezposelnosti javil toženki.
spor zaradi motenja posesti – motenje posesti – motilno ravnanje – nadaljevano motilno ravnanje – sodno varstvo posesti
Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084340
OZ člen 45, 45/2, 377. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
oderuška pogodba – domneva oderuških obresti – objektivni element – subjektivni element – glavnica – zamudne obresti – grožnja
Prvo sodišče se je ukvarjalo tudi z vprašanjem subjektivnega elementa oderuštva, čeprav je bilo ugotovljeno, da tožnica ni izkazala zatrjevanj o oderuških obrestih. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvega sodišča, da zahteva toženca za povrnitev denarja, ob tožničinem zavedanju, da mu denar dolguje, ne predstavlja protipravne grožnje, ki bi ustrezala drugemu odstavku 45. člena OZ, saj je šlo zgolj za zahtevo po izpolnitvi že zapadle obveznosti.
Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, mora pa svojo odločitev o zavrnitvi obrazložiti, pri čemer mora biti zavrnitev dokaza ustavno upravičena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079267
OZ člen 131, 186, 186/1, 186/4. ZPP člen 8, 154, 154/2, 154/3, 252, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Namen določb 186. člena OZ je olajšati položaj oškodovanca, ki bi moral po splošnem pravilu iz 131. člena OZ v primeru, ko je potencialnih povzročiteljev iste škode več, dokazati splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) za vsakega od njih.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljene pritožbene novote
Subjekt vpisa v pritožbi navaja in dokazuje, da ima na naslovu, ki je vpisan kot njegov poslovni naslov v poslovnem registru, na hišnem predalčniku, ki pripada M.R., označeno svoje ime in da je M.R. tudi dala izjavo lastnika objekta po četrtem odstavku 4. člena ZSReg. Ne zanika pa ugotovitve sodišča prve stopnje, da ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni bil vložen. Tako šele s pritožbenimi navedbami izpodbija obstoj zakonske domneve o neposlovanju, ki bi jo moral izpodbijati s pravočasno vloženim ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Te pritožbene navedbe bi bile dopustne pritožbene novote le v primeru, če bi subjekt vpisa v pritožbi izkazal, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel podati že v ugovoru zoper sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Iz 254. člena ZFPPIPP ne izhaja, da nezapadle terjatve do stečajnega dolžnika z dnem začetka stečajnega postopka zapadejo.
Če dolžnik obveznosti ne izpolni v času, ki je določen za njeno izpolnitev, dospela obveznost zapade in s tem pridobi upnik pravico, da od dolžnika zahteva njeno izpolnitev.
Če dolžnikova obveznost še ni zapadla, to ne pomeni, da poroštvena obveznost ni nastala, pač pa le, da je zapadlost porokove obveznosti odvisna od zapadlosti dolžnikove obveznosti ali z drugimi besedami, dokler ne zapade dolžnikova obveznost, upnik nima pravice zahtevati izpolnitve iste obveznosti od poroka.
Sodišče ne presoja zapadlosti terjatve na dan vložitve tožbe, pač pa na dan zaključka glavne obravnave.
V primeru, ko se nad solidarnim porokom začne stečajni postopek, upniku ni mogoče odreči pravice, da prijavi nezapadlo terjatev do poroka in da se ta terjatev tudi preizkusi in iz stečajne mase plača.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075973
URS člen 35, 36. SPZ člen 11, 99, 100. ZTLR člen 42. ZPP člen 7, 212, 285.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – domneva lastninske pravice – varstvo solastnika in skupnega lastnika – dejanska etažna lastnina – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Solastniku je izjemoma mogoče odreči lastninsko varstvo, če bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v ustavne pravice drugega solastnika do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
Materialnoprocesno vodstvo (285. člen ZPP) je namenjeno zgolj dopolnjevanju nepopolnih navedb strank o pomembnih dejstvih, ne pa vzpodbujanju strank k navajanju popolnoma novih dejstev in ugovorov.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem namena (pomena) Evropskega prometnega poročila (brez ustreznega predloga pravdnih strank) vpogledalo na spletno stran XY, ne pomeni postopanja, ki bi bilo v nasprotju s 7. členom ZPP. Ne gre namreč za izvedbo dokaza, ampak zgolj sklicevanje na „avtentično“ razlago (definicijo), ki čeprav ne predstavlja pravnega vira, sodi v zgornjo premiso.
Ker gre pri omenjenem poročilu „zgolj“ za ugotavljanje dejstev, povezanih s prometno nezgodo, pritožbenemu navajanju, da gre za sporazum, za sklenitev katerega je potreben izraz pravno poslovne volje dveh strank (in soglasje volj), ni moč slediti. Čeprav je takšno poročilo namenjeno prvenstveno zavarovalnicam zaradi izplačil odškodninskih zahtevkov, je seveda „uporabno“ tudi kot dokaz v sodnem (pravdnem) postopku. A ker gre „zgolj“ za enega od (možnih) dokazov glede nastanka (poteka) prometne nesreče (oziroma razlogov zanjo), je moč v zvezi z njo ugotoviti dejstva, ki so drugačna od tistih, ki izhajajo iz poročila.
Pravočasnost podaje dokaznega predloga ne more biti odvisna od strankine ocene, ali je pravno-relevantno dejstvo, ki naj bi ga z njim dokazovala, že uspela dokazati (ali ne), in še manj od vsebine njenih predvidevanj, kaj si o tem „misli“ sodišče. Prav tako nima na to vprašanje nobenega vpliva njegova domnevna (dokazna) vrednost.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075963
OZ člen 569. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100. ZPP člen 214, 214/2, 357.
posojilna pogodba – priznana dejstva – stroški postopka – nagrada za predpravdni postopek – nagrada za postopek – zakonske zamudne obresti od stroškov postopka – prekoračitev stroškovnega zahtevka
Tožnica je v omenjeni pripravljalni vlogi ponavljala svoje dejanske trditve iz tožbe in prve pripravljalne vloge, ki jih je toženka zanikala že v odgovoru na tožbo in svoji prvi pripravljalni vlogi. Istih oziroma enakih trditev oziroma vsebinsko razširjenih enakih trditev, ki jih stranka ponovi, nasprotna stranka ni dolžna ponovno obrazloženo zanikati, če njihovo prerekanje izhaja že iz njenih prejšnjih navedb (drugi odstavek 214. člena ZPP).
nasilje v družini – izvajanje nasilja nad drugim družinskim članom – psihično nasilje – prepoved približevanja – stiki z otrokom – nenadomestljiva škoda – nesorazmeren poseg države
Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali če živi v okolju, kjer se nasilje izvaja, vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlagani ukrep glede prve predlagateljice zavrnilo, čeprav je do sedaj nasprotni udeleženec stike z otrokom izrabljal zato, da je posegal v psihično celovitost druge predlagateljice, otrok pa je bil ob tem psihičnem nasilju prisoten.
Redni stiki med očetom in otrokom so osnova za vzdrževanje njune čustvene navezanosti, šestmesečna prepoved približevanja bi v njunem odnosu nedvomno povzročila nenadomestljivo škodo in bi zato predlagan ukrep pomenil prehud in nesorazmeren poseg države v razmerje med njima glede na težo dejanja.
ZFPPIPP člen 141, 141/3, 147, 147/4, 147/4, 234, 234/1, 234/4.
domneva insolventnosti – pritožba družbenika dolžnika – izpodbijanje domneve insolventnosti – podredni predlog za začetek stečajnega postopka – dva predloga za začetek stečajnega postopka
Zakonska določba iz četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, temelji na neizpodbojni domnevi, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, naj sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo. To pa pomeni, da sta bila zoper dolžnika vložena dva predloga za začetek stečajnega postopka (en s strani Banke X in drugi (podredno) s strani dolžnika). Ker je sodišče o začetku stečajnega postopka sklepalo na podlagi (podrejenega) predloga samega dolžnika, je izhajalo iz domneve insolventnosti dolžnika, ki se ob dolžnikovem predlogu predpostavlja. Družbenik dolžnika pa lahko to domnevo izpodbije samo na ta način, da v pritožbi poda ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
ZFPPIPP člen 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
ugovor proti odpustu obveznosti - razkritje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - neenako obravnavanje strank postopka - predlaganje dokazov
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil dolžnik pred prvostopenjskim sodiščem neenakopravno obravnavan, češ da je prvostopenjsko sodišče postopek zaključilo preuranjeno le na osnovi dokazov, ki jih je predložil upnik. Takšen očitek bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču očitati, da neutemeljeno ni upoštevalo dokazov, ki naj bi jih predložil sam dolžnik. Takšnih trditev dolžnik v pritožbi niti ne podaja, saj v smislu utemeljitve svojih navedb v odgovoru na ugovor ni ponudil nobenih dokazov, temveč zgolj neprepričljivo pojasnilo o svojem postopanju ob poskusu rubeža premičnin s strani izvršitelja.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – umik predloga upravitelja za izdajo soglasja k prodajni pogodbi – procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o umiku
V stečajnem postopku nastopijo pravni učinki prenosa terjatve v smislu procesne legitimacije novega upnika šele s seznanitvijo upravitelja o prenosu. Ker te seznanitve upravitelja v času do izdaje izpodbijanega sklepa pritožnik ni izkazal, prvostopenjsko sodišče pa je bilo o prenosu terjatve na pritožnika obveščeno šele po izdaji izpodbijanega sklepa, pritožnik ni uspel izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tedaj ni bil upnik stečajnega dolžnika. Glede na časovne meje pravnomočnosti zato prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede ugotovitve, da pritožnik ni stranka stečajnega postopka.
Da bi kot „udeleženec“ postopka lahko vložil pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika upraviteljevega predloga za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, torej kot druga oseba iz drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP, bi mu moral ZFPPIPP to izrecno dopustiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – NOTARIAT
VSL0023402
KZ-1 člen 34, 38, 211, 211/1, 211/3. SPZ člen 192, 194, 199, 199/3. ZIZ člen 189, 208. ZN člen 2, 23.
goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije – spravljanje v zmoto oziroma lažno prikazovanje dejanskih okoliščin – razmejitev med pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja – zemljiški dolg – nastanek zemljiškega dolga – plačilo zemljiškega dolga – sklep o poplačilu – splošne določbe o notarskem poslovanju
Ker v času, ko je obtoženec ustvaril zemljiški dolg na svoji nepremičnini, še ni bil ničesar dolžan poravnati oškodovancu (sodna odločba še ni bila pravnomočna), je sklepanje na obtoženčev goljufiv namen ob ustanovitvi zemljiških dolgov preuranjeno, saj so obveznosti in s tem oškodovanje pomenili še docela negotovo dejstvo. Zato je neživljenjsko trditi, da je obtoženec s tem, ko ob ustanovitvi zemljiških dolgov notarja ni seznanil z odprtim pravnim postopkom, iz katerega v tistem času pravne posledice zanj še niso nastopile, slednjega spravil v zmoto.
ZDru-1 člen 14, 14/1 14/2. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 275, 286, 286/1.
vložitev pritožbe zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe – stečajni postopek – začetek stečajnega postopka nad društvom – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zakoniti zastopnik društva – pravni interes za tožbo – aktivna stvarna legitimacija – pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije – izpodbijanje aktov društva – izpodbijanje odločitev organov društva – spori
Pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije za izpodbijanje aktov društva, ki jo imajo v skladu s ZDru-1 člani društva, pomeni, da tožba po materialnem pravu ni utemeljena, kar je razlog za zavrnitev in ne zavrženje tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070666
ZPP člen 7, 11. ZZZDR člen 44, 56, 56/2, 56/3, 59, 59/1.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – domneva o enakem deležu na skupnem premoženju – solidarna obveznost zakoncev – pravice in dolžnosti zakoncev – premoženjska razmerja med zakonci – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – tekoče potrebe družine – stroški zdravljenja zakonca – skupni dolg zakoncev
Skrb za zdravje kateregakoli od zakoncev (in stroški, ki so s tem povezani) je skupna zadeva obeh zakoncev, zato gre tudi v tem delu za skupni dolg.