odstop od pogodbe - plačilo za opravljeno delo - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Bistvo tožbenega zahtevka je plačilo tožeči stranki, ki je po podizvajalski pogodbi odstopila od te pogodbe in dela ni dokončala, pa ni prejela celotnega plačila za opravljeno delo. S tožbo zahteva plačilo še neplačanega dela situacij v višini podrejenega dolga, ki ga je tožena stranka kot pogodbeni partner obračunala pri vsaki situaciji in za toliko je bilo zmanjšano plačilo tožeči stranki.
Tako se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z ugotavljanjem pogodbeno utemeljenega odstopa od pogodbe, ki v takem primeru izključuje odškodninsko odgovornost tožeče stranke, pri tem pa očitno spregledalo, da predmet pravde ni odškodnina, temveč plačilo za opravljeno delo do odstopa od pogodbe, česar pa tožeča stranka sicer ni dovolj jasno zatrjevala, vsekakor pa je na to smiselno opozarjala v svojih navedbah.
ZD člen 32, 103. SPZ člen 48, 48/3. ZTLR člen 22. ZZZDR člen 124, 124/1, 126, 133.
tožba – izločitev iz premoženja zapustnika v korist potomcev – potomčev prispevek – ugotovitev obstoja terjatve do zapuščine – neupravičena pridobitev zaradi povečanja vrednosti nepremičnine zapustnika – vlaganje v mansardni del hiše – obstoj dogovora glede vlaganj – zavezovalni pravni posel – prehod koristmi – izselitev iz hiše – prikrajšanje – poračunanje s koristi – nasprotna tožba – poseben verzijski zahtevek – potrebna nega s pomočjo partnerke – kolektivna terjatev iz naslova skupnega premoženja – preživninska obveznost otrok do staršev
Soglasje staršev in njihova obljuba, da tožnik na podlagi vlaganj v mansardni del pridobi po njuni smrti lastninsko pravico na mansardnem stanovanju, nimata nobenih pravnih posledic, saj gola obljuba oziroma soglasje še ne pomeni, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel že sklenjen oziroma, da bi tožnik na tej podlagi pridobil lastninsko pravico. Razen tega bi bil takšen dogovor tožnika in staršev neveljaven (103. člen ZD).
Za potomčev prispevek oziroma pomoč pri pridobivanju v smislu 32. člena ZD je značilno, da gre za kontinuirano znatnejšo pomoč v nekem daljšem obdobju, nudeno v okviru skupnosti življenja in pridobivanja. Potomčev prispevek v pomenu 32. člena ZD se mora nanašati na celotno premoženje zapustnika, s katerim sta zapustnik in potomec skupno gospodarila. Bistveno je, da je šlo za skupno delovanje in pridobivanje. Značilnost zahtevka iz 32. člena ZD je, da potomec uveljavljala alikvotni delež na celotnem zapustnikovem premoženju. Le izjemoma je možno uveljavljati izločitveni zahtevek zgolj na delu zapustnikovega premoženja.
Pravilna uporaba 190. člena OZ narekuje, da je treba v primeru, ko je oseba, ki je vlagala v tujo nepremičnino, imela tudi koristi od te nepremičnine (v obravnavani zadevi njena brezplačna souporaba za bivanje), vrednost te koristi odšteti od povečane vrednosti nepremičnine zaradi izvršenih vlaganj. V obsegu te dosežene koristi namreč ni mogoče govoriti o prikrajšanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070666
ZPP člen 7, 11. ZZZDR člen 44, 56, 56/2, 56/3, 59, 59/1.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – razpravno načelo – prekoračitev trditvene podlage – domneva o enakem deležu na skupnem premoženju – solidarna obveznost zakoncev – pravice in dolžnosti zakoncev – premoženjska razmerja med zakonci – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – tekoče potrebe družine – stroški zdravljenja zakonca – skupni dolg zakoncev
Skrb za zdravje kateregakoli od zakoncev (in stroški, ki so s tem povezani) je skupna zadeva obeh zakoncev, zato gre tudi v tem delu za skupni dolg.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053229
URS člen 26. OZ člen 131, 191. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27.
Napačno je stališče, češ da naj sodišče v tem postopku kot dokaza ne bi smelo uporabiti pravnega akta (pravilno zapisnika). V našem civilnem procesnem pravu velja načelo proste presoje dokazov, kar med drugim pomeni, da ne obstaja eksluzivnost dokaznih sredstev.
Tudi v konkretnem primeru je upravnemu (oblastvenemu) delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju dne 1. 9. 2008, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Njuno medsebojno razmerje (pravice in dolžnosti) torej v končni fazi ni bilo urejeno z oblastnim aktom ene od njiju, ampak njunim (pogodbenim) soglasjem. Posledično premoženjskopravnih zahtevkov, ki iz njega izvirajo, ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
Če je sodišče pristojno za odločitev o zahtevku, potem je na ugovor stranke dolžno presojati tako dokazno vrednost kot tudi zakonitost s strani druge stranke predloženih dokazov (listin), pa čeprav ti izvirajo iz drugega (konkretno upravnega) postopka. Opustitev opredelitve do strankinih relevantnih ugovorov v zvezi z izvedenimi dokazi (do katere je prišlo v konkretni pravdi) ne pomeni le kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak predvsem, da ji je bila (v civilnem postopku) kršena pravica do izjave in posledično do enakega (oziroma poštenega) obravnavanja (sojenja).
Tožnica je po odselitvi udeležena v različnih aktivnostih zaradi izboljšanja svojih zaposlitvenih možnosti, kar je nedvomno pozitivno, vendar pa bi morala vsaj občasno poiskati tudi kakšna priložnostna dela (le-ta ima možnost pridobiti, saj jih je že opravljala, njihovo izvajanje pa ne terja polnega delovnega časa, glede na njeno zmožnost, da dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno) in na ta način pridobiti vsaj še manjkajoča sredstva za plačevanje prisojene preživnine (skupaj mesečno le 80,00 EUR za oba otroka), kar je od nje z vidika njene preživninske obveznosti do mladoletnih otrok utemeljeno zahtevati.
OZ člen 65, 65/2, 72, 101, 101/1, 106, 470, 470/1, 470/2.
prodajna pogodba z elementi gradbene oziroma podjemne pogodbe - projektna dokumentacija - izdelava PZI - odstop od pogodbe - protipravnost - odškodnina - vrnitev are - zamuda z izpolnitvijo - neplačilo kupnine - dodaten primeren rok za izpolnitev - preklic umika tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka
Gola ugotovitev, da je nasprotna stranka kršila pogodbo, večinoma ne zadostuje za utemeljenost zahtevka, temveč je zaradi ravnanj, ki si sledijo v določenem zaporedju in so zaradi sodelovalne dolžnosti nasprotne stranke soodvisna, treba presojati, ali je na kršitev ene stranke vplivala predhodna neizpolnitev druge stranke. Pri tem je treba izhajati iz časovnega sosledja izpolnitev, ki sta ga pravdni stranki dogovorili v pogodbi.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nov tek roka za plačilo sodne takse - opozorilo o teku roka za plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Sodišče je ob vročanju sklepa o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks dolžno stranko seznaniti z novim tekom roka za plačilo sodne takse, pri čemer pa ni potrebno pošiljati ponovno plačilnega naloga, temveč zadošča dopis, v katerem je stranka opozorjena na pričetek novega teka roka za plačilo sodne takse.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0053195
SPZ člen 256, 257, 257/2. OZ člen 35, 86. ZZK-1 člen 3, 3/4. ZGO-1 člen 2.
stavbna pravica – pogoji za ustanovitev stavbne pravice – dopustnost predmeta – stavbna pravica na delu stavbe – ničnost pogodbe – nedoločenost časa trajanja pogodbe – zgradba – objekt
Ustanovitev stavbne pravice v zvezi z garažo, ki ne predstavlja funkcionalno samostojne zgradbe v smislu ZGO-1, ni dopustna.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075963
OZ člen 569. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100. ZPP člen 214, 214/2, 357.
posojilna pogodba – priznana dejstva – stroški postopka – nagrada za predpravdni postopek – nagrada za postopek – zakonske zamudne obresti od stroškov postopka – prekoračitev stroškovnega zahtevka
Tožnica je v omenjeni pripravljalni vlogi ponavljala svoje dejanske trditve iz tožbe in prve pripravljalne vloge, ki jih je toženka zanikala že v odgovoru na tožbo in svoji prvi pripravljalni vlogi. Istih oziroma enakih trditev oziroma vsebinsko razširjenih enakih trditev, ki jih stranka ponovi, nasprotna stranka ni dolžna ponovno obrazloženo zanikati, če njihovo prerekanje izhaja že iz njenih prejšnjih navedb (drugi odstavek 214. člena ZPP).
spor zaradi motenja posesti – motenje posesti – motilno ravnanje – nadaljevano motilno ravnanje – sodno varstvo posesti
Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljene pritožbene novote
Subjekt vpisa v pritožbi navaja in dokazuje, da ima na naslovu, ki je vpisan kot njegov poslovni naslov v poslovnem registru, na hišnem predalčniku, ki pripada M.R., označeno svoje ime in da je M.R. tudi dala izjavo lastnika objekta po četrtem odstavku 4. člena ZSReg. Ne zanika pa ugotovitve sodišča prve stopnje, da ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni bil vložen. Tako šele s pritožbenimi navedbami izpodbija obstoj zakonske domneve o neposlovanju, ki bi jo moral izpodbijati s pravočasno vloženim ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Te pritožbene navedbe bi bile dopustne pritožbene novote le v primeru, če bi subjekt vpisa v pritožbi izkazal, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel podati že v ugovoru zoper sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
ZFPPIPP člen 400, 400/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja le, da je sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dolžnikove osebne in premoženjske razmere ter višino zapadlih obveznosti. Sodišče pri tem ni navedlo, katere konkretne pravnorelevantne okoliščine je pri dolžniku upoštevalo.
ZFPPIPP člen 141, 141/3, 147, 147/4, 147/4, 234, 234/1, 234/4.
domneva insolventnosti – pritožba družbenika dolžnika – izpodbijanje domneve insolventnosti – podredni predlog za začetek stečajnega postopka – dva predloga za začetek stečajnega postopka
Zakonska določba iz četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, temelji na neizpodbojni domnevi, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, naj sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo. To pa pomeni, da sta bila zoper dolžnika vložena dva predloga za začetek stečajnega postopka (en s strani Banke X in drugi (podredno) s strani dolžnika). Ker je sodišče o začetku stečajnega postopka sklepalo na podlagi (podrejenega) predloga samega dolžnika, je izhajalo iz domneve insolventnosti dolžnika, ki se ob dolžnikovem predlogu predpostavlja. Družbenik dolžnika pa lahko to domnevo izpodbije samo na ta način, da v pritožbi poda ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - namen zaničevanja - žaljivost izjave - forum - denarna odškodnina pravni osebi - predpostavke odškodninske odgovornosti
Ne drži pritožbena trditev, da slabšalen prizvok že sam po sebi pomeni žalitev, saj je potrebno upoštevati celotno vsebino izjave in kontekst, v katerem je bila dana.
Vsakega kritičnega zapisa, zlasti če v njem ni mogoče zaslediti zaničevanja, škodovanja ali žalitve, ni mogoče šteti kot žaljivega, saj bi bila v takem primeru onemogočena prav vsaka kritična razprava, oziroma žaljiv vsakršen polemičen odziv. V konkretnem primeru je šlo za pisanje na forumu (spletni klepetalnici) kot delu (specializiranega) spletnega mesta in ne v sredstvih javnega obveščanja ali pisni publikaciji oziroma javnem mediju. Forumi so predvsem namenjeni izmenjavi osebnih stališč posameznikov, raven izražanja pa je praviloma nižja, pogosto polemična ter velikokrat v pogovornem jeziku (kar priznava tudi pritožnik), in ki ima lahko slabšalen prizvok, ne da bi pisec imel namen zaničevanja ali žalitve.
ZKP člen 502, 502/1, 502b, 502b/4, 502c, 502c/1, 502c/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – pravnomočnost obtožnice – preuranjena dokazna ocena – sorazmernost med vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo protipravne premoženjske koristi – nevarnost razpolaganja s premoženjem – prenos premoženja na bližnje sorodnike storilca – trajanje zavarovanja – sprememba udeleženca – zavrnitev pritožbe
Pritrditi je treba pritožnikom, da je sorazmernost med ocenjeno vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi ena od predpostavk za podaljšanje tega ukrepa. Nedopustno je namreč zavarovati več, kot bo ob morebitni obsodilni sodbi dopustno vzeti.
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da rok (najdaljšega dopustnega trajanja ukrepa) s spremembo osebe, zoper katero je začasno zavarovanje na sicer isti nepremičnini odrejeno, začne teči znova.
Obnova zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni dovoljena, stranke pa lahko svoje pravice (tudi iz oporoke) uveljavljajo v pravdi, seveda pa ne z zahtevkom za obnovo zapuščinskega postopka, kot ga uveljavlja tožnica. Tožnica zahteva tudi ugotovitev, da je oporoka pokojne, na podlagi katere je dedinja dela nepremičnega premoženja, pristna in zakonita. Zakaj naj bi imela za vložitev takšne tožbe pravni interes oziroma v čem je njena pravna korist od takšne tožbe, ob tem, da ne trdi, da toženka oporoke ne priznava za pristno in pravno veljavno, ni videti, in tožnica tega tudi ne pojasni. Pravilno in zakonito je v posledici sodišče prve stopnje tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Zaslišanje prič, ki na sestanku niso sodelovale, in to o „vseh okoliščinah ustnega dogovora“, je ne samo neprimeren dokaz, pač pa tudi dokaz v informativne namene, ki ga naše civilno procesno pravo ne pozna.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - objava na spletni strani AJPES - hitrost postopka - pozitivni publicitetni učinek - rok za pritožbo - podaljšanje roka - zakonski rok
Zaradi zakonsko določenega 8 dnevnega „seznanitvenega roka“, ni mogoče „podaljšati“ 15 dnevnega pritožbenega roka.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0084091
ZPP člen 413. ZBPP člen 46.
povrnitev stroškov v družinskih sporih – odločitev po prostem preudarku – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Mladoletna tožnika sta v tej pravdi (brez predhodnega poziva) tožila očeta in mamo svojega pokojnega očeta zaradi ugotovitve očetovstva ter predlagala, da se očetovstvo ugotovi z ustrezno strokovno analizo. Toženca sta se s predlaganim dokazom strinjala z navedbo, da jima intimno življenje njunega pokojnega sina ni bilo natančno poznano. [R]azumno in pravično [je], da stroške za ugotavljanje očetovstva, ki so nastali zaradi dokaza z DNK analizo, ki je očetovstvo potrdila, krijeta polovico tožnika in polovico toženca.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da pri tožniku ni podana telesna okvara v zvezi z zatrjevano bistveno poškodovanostjo oz. onesposobljenostjo genitalnih organov. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca namreč izhaja, da je bila pri tožniku najmanj 6. 11. 2008, to je vsaj dan pred dokončnostjo drugostopenjskega upravnega akta, podana popolna izguba funkcije obeh testisov zaradi obsevanja ob zdravljenju limfoblastne levkemije s transplantacijo kostnega mozga. Zato je pri tožniku od 6. 11. 2008 dalje podana 50 % telesna okvara zaradi posledic bolezni, in sicer zaradi popolnega uničenja funkcije obeh testisov po obsevanju po poglavju X. B točki 10 b. Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar. V obravnavani zadevi je tako podan dejanski stan iz 143. člena ZPIZ-1. Ker je izpolnjen tudi pogoj gostote pokojninske dobe iz 2. alineje 68. člena ZPIZ-1, saj ima tožnik do nastanka telesne okvare dopolnjenih 14 let 6 mesecev in 25 dni pokojninske dobe, tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidnine v skladu z drugo alinejo 1. odstavka 144. člena ZPIZ-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je upravna akta odpravilo in ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih aktov tožene stranke z ugotovitvijo, da je pri njem podana 50 % telesna okvara zaradi bolezni od 6. 11. 2008 dalje in s priznanjem pravice do invalidnine.