SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0078009
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/2, 12/3, 12/4. SPZ člen 128, 128/1, 138.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – izjava o premoženjskem stanju – preveritev podatkov iz izjave o premoženjskem stanju – nepremičnine, obremenjene s hipotekami
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks. O manj kot stranka zahteva, je mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga.
Pritožnica v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navaja, da nima sredstev za preživljanje, kar že samo po sebi utemeljuje dvom v te navedbe, saj ne pove, kako se sicer preživlja. Pomenljiv je namreč tudi podatek pritožnice, da je sicer zaposlena, vendar ji delodajalec plače ne izplačuje, pač pa le davke in prispevke, pri tem pa ne pove niti, kolikšna naj bi bila njena plača in s tem dolg delodajalca do nje. Kadar pa sodišče dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih preveri po uradni dolžnosti.
Iz 254. člena ZFPPIPP ne izhaja, da nezapadle terjatve do stečajnega dolžnika z dnem začetka stečajnega postopka zapadejo.
Če dolžnik obveznosti ne izpolni v času, ki je določen za njeno izpolnitev, dospela obveznost zapade in s tem pridobi upnik pravico, da od dolžnika zahteva njeno izpolnitev.
Če dolžnikova obveznost še ni zapadla, to ne pomeni, da poroštvena obveznost ni nastala, pač pa le, da je zapadlost porokove obveznosti odvisna od zapadlosti dolžnikove obveznosti ali z drugimi besedami, dokler ne zapade dolžnikova obveznost, upnik nima pravice zahtevati izpolnitve iste obveznosti od poroka.
Sodišče ne presoja zapadlosti terjatve na dan vložitve tožbe, pač pa na dan zaključka glavne obravnave.
V primeru, ko se nad solidarnim porokom začne stečajni postopek, upniku ni mogoče odreči pravice, da prijavi nezapadlo terjatev do poroka in da se ta terjatev tudi preizkusi in iz stečajne mase plača.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082162
URS člen 35, 37, 39. OZ člen 134. ZPP člen 337.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti – pričakovanje zasebnosti – merilo razumnega pričakovanja zasebnosti – elektronski nabiralnik – pravica javnosti do obveščenosti – svoboda tiska – svoboda novinarskega izražanja – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedovoljene pritožbene novote
Slepo vdiranje s tehničnimi sredstvi v tujo pošto oziroma elektronski nabiralnik, pri katerem tistemu, ki to počne, ni jasno, na kaj bo naletel (lahko tudi na najbolj intimna zasebna pisanja), predstavlja z vidika merila razumnega pričakovanja zasebnosti poseg v komunikacijsko zasebnost, ki je absolutno nedopusten.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko je ugotovilo, da je bila prava volja pogodbenih strank skleniti odplačen pravni posel, zahtevku v celoti ugoditi. Ne glede na to, da ugotovitve sodišča prve stopnje kažejo, da vlaganja tožnice niso dosegla vrednosti ½ dokončane nepremičnine, to za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno. Nobena od pravdnih strank namreč ni trdila (sodišče pa tega tudi ni ugotovilo), da je bila volja zapustnika ob sklepanju dogovora s tožnico, da za vrednost svoje izpolnitve, ki bo (ob zaključku gradnje ali kasneje) presegala dogovorjeno izpolnitev tožnice, le-to obdari. Le v tem primeru - ko bi bil torej razlog (podlaga) za prenos te večje vrednosti na tožnico v njeni neodplačni obogatitvi - bi (v tem delu) šlo za darilo. Ker v konkretnem ni bilo tako, je posledično mogoč le zaključek, da so imela za zapustnika že izvršena in vsa bodoča vlaganja s strani tožnice (subjektivno) vredna več kot pa je to pokazala ocena vlaganj za nazaj. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da je samo korigiralo zapustnikovo oceno in iz tega razloga del zahtevka zavrnilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – sodna taksa za pritožbo – umik pritožbe pred sejo senata višjega sodišča – sklep o umiku pritožbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izdajo sklepa – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, ki se konča z umikom pritožbe pred začetkom seje senata, ni procesna predpostavka za izdajo sklepa o umiku pritožbe, zato stranke, ki je pravna oseba, plačila navedene takse ni mogoče oprostiti niti ji ni mogoče plačila takse odložiti ali ji dovoliti obročnega plačila.
spor zaradi motenja posesti – motenje posesti – motilno ravnanje – nadaljevano motilno ravnanje – sodno varstvo posesti
Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 390, 390/1, 408, 408/2, 408/2-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - zavrženje predloga - neobstoj premoženja - stečajna masa - kaznivo dejanje - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Iz sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici K 95/98 z dne 19. 12. 2001, ki jo je predložil pritožnik, izhaja, da je bila dolžniku za storjeno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti izrečena denarna kazen, kar pomeni, da ne gre za situacijo iz 2. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP. Odločilno vprašanje tako ostaja, ali terjatev zavarovalnice do stečajnega dolžnika predstavlja terjatev iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Z navedenim vprašanjem se sodišče prve stopnje, ker je zmotno razlagalo določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ni ukvarjalo. Zato je odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053229
URS člen 26. OZ člen 131, 191. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27.
Napačno je stališče, češ da naj sodišče v tem postopku kot dokaza ne bi smelo uporabiti pravnega akta (pravilno zapisnika). V našem civilnem procesnem pravu velja načelo proste presoje dokazov, kar med drugim pomeni, da ne obstaja eksluzivnost dokaznih sredstev.
Tudi v konkretnem primeru je upravnemu (oblastvenemu) delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju dne 1. 9. 2008, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Njuno medsebojno razmerje (pravice in dolžnosti) torej v končni fazi ni bilo urejeno z oblastnim aktom ene od njiju, ampak njunim (pogodbenim) soglasjem. Posledično premoženjskopravnih zahtevkov, ki iz njega izvirajo, ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
Če je sodišče pristojno za odločitev o zahtevku, potem je na ugovor stranke dolžno presojati tako dokazno vrednost kot tudi zakonitost s strani druge stranke predloženih dokazov (listin), pa čeprav ti izvirajo iz drugega (konkretno upravnega) postopka. Opustitev opredelitve do strankinih relevantnih ugovorov v zvezi z izvedenimi dokazi (do katere je prišlo v konkretni pravdi) ne pomeni le kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak predvsem, da ji je bila (v civilnem postopku) kršena pravica do izjave in posledično do enakega (oziroma poštenega) obravnavanja (sojenja).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084340
OZ člen 45, 45/2, 377. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
oderuška pogodba – domneva oderuških obresti – objektivni element – subjektivni element – glavnica – zamudne obresti – grožnja
Prvo sodišče se je ukvarjalo tudi z vprašanjem subjektivnega elementa oderuštva, čeprav je bilo ugotovljeno, da tožnica ni izkazala zatrjevanj o oderuških obrestih. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvega sodišča, da zahteva toženca za povrnitev denarja, ob tožničinem zavedanju, da mu denar dolguje, ne predstavlja protipravne grožnje, ki bi ustrezala drugemu odstavku 45. člena OZ, saj je šlo zgolj za zahtevo po izpolnitvi že zapadle obveznosti.
Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, mora pa svojo odločitev o zavrnitvi obrazložiti, pri čemer mora biti zavrnitev dokaza ustavno upravičena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079267
OZ člen 131, 186, 186/1, 186/4. ZPP člen 8, 154, 154/2, 154/3, 252, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Namen določb 186. člena OZ je olajšati položaj oškodovanca, ki bi moral po splošnem pravilu iz 131. člena OZ v primeru, ko je potencialnih povzročiteljev iste škode več, dokazati splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) za vsakega od njih.
Sodišče je pravilno štelo, da odsotnost pisne oblike glede samega dogovora o višini najemnine ne vpliva na veljavnost same pogodbe, ki je bila sicer sklenjena v pisni obliki, ustno je bila dogovorjena le višina najemnine, pravdni stranki pa sta obveznosti iz pogodbe izpolnili.
DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0075977
ZLNDL člen 2. ZOR člen 70. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 1, 1/1. Zakon o nepremičninah člen 5. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča člen 83, 86.
pridobitev lastninske pravice po zlndl - uporaba zemljišča - pravica uporabe - teorija o realizaciji - kmetijsko zemljišče - promet z nepremičninami - pisnost pogodbe - sklenitev pogodbe - soglasje volj - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - pravnomočna odločba o denacionalizaciji
Zgolj uporaba zemljišča ne predstavlja pravice uporabe, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023415
URS člen 27. ZKP člen 520b, 502b/4. KZ-1 člen 75, 75/4.
domneva nedolžnosti - obrnjeno dokazno breme - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - maksimalni rok trajanja ukrepa
Domneva nedolžnosti velja za obtoženca v kazenskem postopku, ne pa za udeleženko, na katero naj bi, zaradi onemogočanja odvzema premoženjske koristi, bilo prenešeno več premoženja. Obrnjeno dokazno breme je upravičeno naloženo udeleženki, saj le ona razpolaga z dokazili, da je bila upravičena do take vrednosti skupnega premoženja, kot je bilo nanjo preneseno.
ZKP določa relativne in absolutne maksimalne roke trajanja ukrepa začasnega zavarovanja. Po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje, začasno zavarovanje lahko traja najdlje tri leta.
obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov - tehnična pomoč - Center za informatiko Vrhovnega sodišča RS - e-Sodstvo
Dejstvo, da je bil pred trenutkom vložitve obravnavanega predloga v zemljiški knjigi že vložen predlog za vpis etažne lastnine, o katerem je sodišče odločalo šele 17.4.2014 (a z učinkom od 13.7.2012) in da je predlagateljici aplikacija onemogočala vložitev predloga, skladnega z vsebino sodbe, ker v trenutku vložitve njenega predloga etažna lastnina v zemljiški knjigi še ni bila vpisana, na odločitev nima vpliva. Če je namreč predlagateljica menila, da ji aplikacija neutemeljeno onemogoča vložitev predloga, skladnega z vsebino listine, na podlagi katere je vpis predlagala, in da gre za specifične okoliščine, bi lahko dodala predlogu ustrezno obrazložitev oz. se v skladu s 15. členom Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih obrnila na Center za informatiko Vrhovnega sodišča RS, ki nudi tehnično pomoč vsem uporabniškim skupinam in ima v ta namen na portalu e-Sodstvo objavljen elektronski naslov, na katerega lahko uporabnik pošlje zahtevo za pomoč.
stečajni postopek - upravičeni predlagatelj - upnik - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka
Družbenik ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti – ki je dolžnik ne izpodbija.
okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - namen zaničevanja - žaljivost izjave - forum - denarna odškodnina pravni osebi - predpostavke odškodninske odgovornosti
Ne drži pritožbena trditev, da slabšalen prizvok že sam po sebi pomeni žalitev, saj je potrebno upoštevati celotno vsebino izjave in kontekst, v katerem je bila dana.
Vsakega kritičnega zapisa, zlasti če v njem ni mogoče zaslediti zaničevanja, škodovanja ali žalitve, ni mogoče šteti kot žaljivega, saj bi bila v takem primeru onemogočena prav vsaka kritična razprava, oziroma žaljiv vsakršen polemičen odziv. V konkretnem primeru je šlo za pisanje na forumu (spletni klepetalnici) kot delu (specializiranega) spletnega mesta in ne v sredstvih javnega obveščanja ali pisni publikaciji oziroma javnem mediju. Forumi so predvsem namenjeni izmenjavi osebnih stališč posameznikov, raven izražanja pa je praviloma nižja, pogosto polemična ter velikokrat v pogovornem jeziku (kar priznava tudi pritožnik), in ki ima lahko slabšalen prizvok, ne da bi pisec imel namen zaničevanja ali žalitve.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da pri tožniku ni podana telesna okvara v zvezi z zatrjevano bistveno poškodovanostjo oz. onesposobljenostjo genitalnih organov. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca namreč izhaja, da je bila pri tožniku najmanj 6. 11. 2008, to je vsaj dan pred dokončnostjo drugostopenjskega upravnega akta, podana popolna izguba funkcije obeh testisov zaradi obsevanja ob zdravljenju limfoblastne levkemije s transplantacijo kostnega mozga. Zato je pri tožniku od 6. 11. 2008 dalje podana 50 % telesna okvara zaradi posledic bolezni, in sicer zaradi popolnega uničenja funkcije obeh testisov po obsevanju po poglavju X. B točki 10 b. Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar. V obravnavani zadevi je tako podan dejanski stan iz 143. člena ZPIZ-1. Ker je izpolnjen tudi pogoj gostote pokojninske dobe iz 2. alineje 68. člena ZPIZ-1, saj ima tožnik do nastanka telesne okvare dopolnjenih 14 let 6 mesecev in 25 dni pokojninske dobe, tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidnine v skladu z drugo alinejo 1. odstavka 144. člena ZPIZ-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je upravna akta odpravilo in ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih aktov tožene stranke z ugotovitvijo, da je pri njem podana 50 % telesna okvara zaradi bolezni od 6. 11. 2008 dalje in s priznanjem pravice do invalidnine.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 5, 15, 16. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 17, 66, 66/2, 70, 81. ZPP člen 17, 17/2, 18, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba (ES) 44/2001 (Bruselj I) - potrošniška pogodba - usmerjenost dejavnosti v državo članico - zdravljenje v tujini
Presoja ali je pogodbo mogoče opredeliti kot potrošniško pogodbo temelji izključno na določbi 15. člena Uredbe. Med pogodbe, ki se jih lahko opredeli za potrošniške, sodijo tudi pogodbe o izvajanju storitev, mednje tudi storitve povezane z zdravljenjem v tujini.
Podizvajalci vstopajo v pogodbena razmerja samo z glavnim izvajalcem, zato po splošnem pravilu iz prvega odstavka 125. člena OZ podizvajalec od naročnika (ki ni njegov sopogodbenik) ni upravičen zahtevati plačila za opravljena dela. Vendar pritožnica spregleda, da od omenjenega pravila obstajajo izjeme. Ena takšnih je določilo 631. člena OZ. Po tem (posebnem) pravilu ima podizvajalec pravico neposredno od naročnika (čeprav ta ni njegov sopogodbenik) zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je opravil po pogodbi z izvajalcem. Takšen neposreden zahtevek (actio directa) ima podizvajalec v razmerju do naročnika, če so izpolnjene naslednje predpostavke: - pripoznanje izvajalca o obstoju podizvajalčeve terjatve do izvajalca; - podizvajalčeva terjatev do izvajalca mora biti dospela; - izvajalčeva terjatev do naročnika mora biti dospela; - obe terjatvi se morata nanašati na ista dela (morata biti koneksni); in - podizvajalec mora zahtevati plačilo od naročnika.
Tožeča stranka je izkazala, da je glavni izvajalec IV. začasno situacijo prejel, ni pa je zavrnil ali kako drugače grajal. Zato se situacija šteje kot sprejeta in potrjena.
V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti, pri čemer se pritožnik tega bremena ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. To velja še posebej za pritožbeni razlog bistvene kršitve pravdnega postopka, katerega je treba vselej konkretizirati. Če naj bi bil v tem, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vse navedbe tožene stranke, mora pritožnica jasno in konkretno povedati, katere so tiste navedbe, ki naj bi po njenem ostale prezrte. Pavšalne, neopredeljene in nekonkretizirane trditve pritožnice za obrazloženost tega pritožbenega razloga ne zadoščajo.
Za pridobitev neposrednega zahtevka izvajalca ni pomembno, ali so se predpostavke iz 631. člena OZ izpolnile pred ali po začetku stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem. Začetek stečajnega postopka namreč lahko vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika (v našem primeru torej na terjatve podizvajalcev do glavnega izvajalca). Ne vpliva pa na razmerja med tretjimi osebami (npr. med podizvajalcem in naročnikom, ki je nastalo s prehodom podizvajalčeve terjatve od glavnega izvajalca do naročnika), saj ima podizvajalec do naročnika samostojno terjatev.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje solastninske pravice - vstop v pravdo - ista dejanska in pravna podlaga - bistvena istovrstna dejanska in pravna podlaga - procesni položaj novega tožnika
V času vložitve tožbe in tudi v času, ko naj bi bilo storjeno dejanje, ki predstavlja vznemirjanje, pritožnik ni bil solastnik predmetne nepremičnine, in zato očitno ne opira svojih pravic na isto dejansko in pravno podlago oz. na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago kot tožnica. Procesni položaj novega tožnika, ki se v pravdi pridruži dosedanjemu tožniku, je enak, kot če bi v postopku sodeloval od vsega začetka (prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, stran 243).