ZFPPIPP člen 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
ugovor proti odpustu obveznosti - razkritje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - neenako obravnavanje strank postopka - predlaganje dokazov
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil dolžnik pred prvostopenjskim sodiščem neenakopravno obravnavan, češ da je prvostopenjsko sodišče postopek zaključilo preuranjeno le na osnovi dokazov, ki jih je predložil upnik. Takšen očitek bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču očitati, da neutemeljeno ni upoštevalo dokazov, ki naj bi jih predložil sam dolžnik. Takšnih trditev dolžnik v pritožbi niti ne podaja, saj v smislu utemeljitve svojih navedb v odgovoru na ugovor ni ponudil nobenih dokazov, temveč zgolj neprepričljivo pojasnilo o svojem postopanju ob poskusu rubeža premičnin s strani izvršitelja.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko je ugotovilo, da je bila prava volja pogodbenih strank skleniti odplačen pravni posel, zahtevku v celoti ugoditi. Ne glede na to, da ugotovitve sodišča prve stopnje kažejo, da vlaganja tožnice niso dosegla vrednosti ½ dokončane nepremičnine, to za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno. Nobena od pravdnih strank namreč ni trdila (sodišče pa tega tudi ni ugotovilo), da je bila volja zapustnika ob sklepanju dogovora s tožnico, da za vrednost svoje izpolnitve, ki bo (ob zaključku gradnje ali kasneje) presegala dogovorjeno izpolnitev tožnice, le-to obdari. Le v tem primeru - ko bi bil torej razlog (podlaga) za prenos te večje vrednosti na tožnico v njeni neodplačni obogatitvi - bi (v tem delu) šlo za darilo. Ker v konkretnem ni bilo tako, je posledično mogoč le zaključek, da so imela za zapustnika že izvršena in vsa bodoča vlaganja s strani tožnice (subjektivno) vredna več kot pa je to pokazala ocena vlaganj za nazaj. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da je samo korigiralo zapustnikovo oceno in iz tega razloga del zahtevka zavrnilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – sodna taksa za pritožbo – umik pritožbe pred sejo senata višjega sodišča – sklep o umiku pritožbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izdajo sklepa – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, ki se konča z umikom pritožbe pred začetkom seje senata, ni procesna predpostavka za izdajo sklepa o umiku pritožbe, zato stranke, ki je pravna oseba, plačila navedene takse ni mogoče oprostiti niti ji ni mogoče plačila takse odložiti ali ji dovoliti obročnega plačila.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – umik predloga upravitelja za izdajo soglasja k prodajni pogodbi – procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o umiku
V stečajnem postopku nastopijo pravni učinki prenosa terjatve v smislu procesne legitimacije novega upnika šele s seznanitvijo upravitelja o prenosu. Ker te seznanitve upravitelja v času do izdaje izpodbijanega sklepa pritožnik ni izkazal, prvostopenjsko sodišče pa je bilo o prenosu terjatve na pritožnika obveščeno šele po izdaji izpodbijanega sklepa, pritožnik ni uspel izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tedaj ni bil upnik stečajnega dolžnika. Glede na časovne meje pravnomočnosti zato prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede ugotovitve, da pritožnik ni stranka stečajnega postopka.
Da bi kot „udeleženec“ postopka lahko vložil pritožbo zoper sklep o ugotovitvi umika upraviteljevega predloga za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, torej kot druga oseba iz drugega odstavka 126. člena ZFPPIPP, bi mu moral ZFPPIPP to izrecno dopustiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – NOTARIAT
VSL0023402
KZ-1 člen 34, 38, 211, 211/1, 211/3. SPZ člen 192, 194, 199, 199/3. ZIZ člen 189, 208. ZN člen 2, 23.
goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije – spravljanje v zmoto oziroma lažno prikazovanje dejanskih okoliščin – razmejitev med pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja – zemljiški dolg – nastanek zemljiškega dolga – plačilo zemljiškega dolga – sklep o poplačilu – splošne določbe o notarskem poslovanju
Ker v času, ko je obtoženec ustvaril zemljiški dolg na svoji nepremičnini, še ni bil ničesar dolžan poravnati oškodovancu (sodna odločba še ni bila pravnomočna), je sklepanje na obtoženčev goljufiv namen ob ustanovitvi zemljiških dolgov preuranjeno, saj so obveznosti in s tem oškodovanje pomenili še docela negotovo dejstvo. Zato je neživljenjsko trditi, da je obtoženec s tem, ko ob ustanovitvi zemljiških dolgov notarja ni seznanil z odprtim pravnim postopkom, iz katerega v tistem času pravne posledice zanj še niso nastopile, slednjega spravil v zmoto.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023415
URS člen 27. ZKP člen 520b, 502b/4. KZ-1 člen 75, 75/4.
domneva nedolžnosti - obrnjeno dokazno breme - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - maksimalni rok trajanja ukrepa
Domneva nedolžnosti velja za obtoženca v kazenskem postopku, ne pa za udeleženko, na katero naj bi, zaradi onemogočanja odvzema premoženjske koristi, bilo prenešeno več premoženja. Obrnjeno dokazno breme je upravičeno naloženo udeleženki, saj le ona razpolaga z dokazili, da je bila upravičena do take vrednosti skupnega premoženja, kot je bilo nanjo preneseno.
ZKP določa relativne in absolutne maksimalne roke trajanja ukrepa začasnega zavarovanja. Po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje, začasno zavarovanje lahko traja najdlje tri leta.
Sodišče je pravilno štelo, da odsotnost pisne oblike glede samega dogovora o višini najemnine ne vpliva na veljavnost same pogodbe, ki je bila sicer sklenjena v pisni obliki, ustno je bila dogovorjena le višina najemnine, pravdni stranki pa sta obveznosti iz pogodbe izpolnili.
sprememba prisojene odškodnine – zvišanje rente – izgubljeni zaslužek – dodatek za pomoč in postrežbo – letni dodatek – prenos krajevne pristojnosti – stroški pooblaščenca
Pri določbi 175. člena OZ gre za izjemo od splošnega načela, da razmerij, ki so že urejena s pravnomočnimi sodbami, ni več mogoče ponovno urejati. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je kot osnovo, od katere je potrebno ugotoviti, ali tožnici pripada zvišana renta za izgubljeni zaslužek, potrebno upoštevati tisti kriterij oziroma okoliščino, ki jo je upoštevalo sodišče v prejšnji pravdi pri določitvi rente za izgubljeni zaslužek.
Pravilno je pritožbeno stališče, da je dodatek za pomoč in postrežbo denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb ter da so do njega upravičeni upravičenci do starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v RS, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega. Pravilno je tudi nadaljnje stališče pritožbe, da se ti prejemki vštejejo v odškodnino tudi, če oškodovanec svoje pravice ne uveljavlja pred pristojnim organom, pa bi mu po veljavnih predpisih pripadala. Vendar pa prejemka iz socialnega zavarovanja iz naslova dodatka za tujo pomoč ni mogoče odšteti od odškodnine za izgubljeni zaslužek, ker vsak prejemek, kot je bilo že navedeno, krije dejansko in pravno opredeljeno določeno škodo, pač pa je tak dodatek mogoče odšteti od odškodnine za škodo zaradi tuje pomoči, če oškodovanec tako odškodnino uveljavi.
vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – sodna določitev vrednosti predmeta postopka – odvzem premoženja nezakonitega izvora – višina sodne takse
Ker je tožeča stranka proti trem toženkam določila le skupno vrednost spornega predmeta, tožene stranke pa temu niso ugovarjale, ne more določena vrednost spornega predmeta zaradi pritožbe presegati znesek, ki ga je določila tožeča stranka. V pravdi gre za odvzem premoženja nezakonitega izvora in ne za denarne zneske.
načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase – rok za ugovor
ZFPPIPP v drugem odstavku 364. člena določa dva roka za ugovor, ki sta odvisna od narave terjatve, ki bo v razdelitvi plačana. Upniki prednostnih terjatev in ločitveni upniki imajo pri poplačilu poseben položaj napram ostalim upnikom, ki se v stečajnem postopku poplačujejo iz splošne razdelitvene mase. Prvi zato, ker imajo prednostno terjatev, drugi pa zato, ker imajo zavarovano terjatev. Takšen poseben položaj upnikov narekuje tudi hitrejšo izvedbo postopka, v posledici tega pa tudi krajše ugovorne roke, v danem primeru torej rok 15 dni za ugovor zoper načrt prve razdelitvene posebne razdelitvene mase.
ZD člen 32, 103. SPZ člen 48, 48/3. ZTLR člen 22. ZZZDR člen 124, 124/1, 126, 133.
tožba – izločitev iz premoženja zapustnika v korist potomcev – potomčev prispevek – ugotovitev obstoja terjatve do zapuščine – neupravičena pridobitev zaradi povečanja vrednosti nepremičnine zapustnika – vlaganje v mansardni del hiše – obstoj dogovora glede vlaganj – zavezovalni pravni posel – prehod koristmi – izselitev iz hiše – prikrajšanje – poračunanje s koristi – nasprotna tožba – poseben verzijski zahtevek – potrebna nega s pomočjo partnerke – kolektivna terjatev iz naslova skupnega premoženja – preživninska obveznost otrok do staršev
Soglasje staršev in njihova obljuba, da tožnik na podlagi vlaganj v mansardni del pridobi po njuni smrti lastninsko pravico na mansardnem stanovanju, nimata nobenih pravnih posledic, saj gola obljuba oziroma soglasje še ne pomeni, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel že sklenjen oziroma, da bi tožnik na tej podlagi pridobil lastninsko pravico. Razen tega bi bil takšen dogovor tožnika in staršev neveljaven (103. člen ZD).
Za potomčev prispevek oziroma pomoč pri pridobivanju v smislu 32. člena ZD je značilno, da gre za kontinuirano znatnejšo pomoč v nekem daljšem obdobju, nudeno v okviru skupnosti življenja in pridobivanja. Potomčev prispevek v pomenu 32. člena ZD se mora nanašati na celotno premoženje zapustnika, s katerim sta zapustnik in potomec skupno gospodarila. Bistveno je, da je šlo za skupno delovanje in pridobivanje. Značilnost zahtevka iz 32. člena ZD je, da potomec uveljavljala alikvotni delež na celotnem zapustnikovem premoženju. Le izjemoma je možno uveljavljati izločitveni zahtevek zgolj na delu zapustnikovega premoženja.
Pravilna uporaba 190. člena OZ narekuje, da je treba v primeru, ko je oseba, ki je vlagala v tujo nepremičnino, imela tudi koristi od te nepremičnine (v obravnavani zadevi njena brezplačna souporaba za bivanje), vrednost te koristi odšteti od povečane vrednosti nepremičnine zaradi izvršenih vlaganj. V obsegu te dosežene koristi namreč ni mogoče govoriti o prikrajšanju.
odstop od pogodbe - plačilo za opravljeno delo - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Bistvo tožbenega zahtevka je plačilo tožeči stranki, ki je po podizvajalski pogodbi odstopila od te pogodbe in dela ni dokončala, pa ni prejela celotnega plačila za opravljeno delo. S tožbo zahteva plačilo še neplačanega dela situacij v višini podrejenega dolga, ki ga je tožena stranka kot pogodbeni partner obračunala pri vsaki situaciji in za toliko je bilo zmanjšano plačilo tožeči stranki.
Tako se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z ugotavljanjem pogodbeno utemeljenega odstopa od pogodbe, ki v takem primeru izključuje odškodninsko odgovornost tožeče stranke, pri tem pa očitno spregledalo, da predmet pravde ni odškodnina, temveč plačilo za opravljeno delo do odstopa od pogodbe, česar pa tožeča stranka sicer ni dovolj jasno zatrjevala, vsekakor pa je na to smiselno opozarjala v svojih navedbah.
neplačilo sodne takse za napoved pritožbe – domneva umika napovedi pritožbe – predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – vloge, za katere je možna taksna oprostitev – postopek za plačilo sodne takse – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Pritožnik zmotno meni, da je plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 8. 2015 procesna predpostavka za meritorno obravnavanje njegove pritožbe, saj je bilo s sklepom prvostopenjskega sodišča I Pg 665/2012 z dne 15. 5. 2015 že pravnomočno odločeno, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno.
Pritožnik bi vlogo za oprostitev plačila sodne takse moral vložiti že po prejemu plačilnega naloga z dne 7. 4. 2015. Čim pa je tako, za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 19. 8. 2015 pritožnika ni več mogoče oprostiti, ker za to ni podlage v materialnem pravu.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0084091
ZPP člen 413. ZBPP člen 46.
povrnitev stroškov v družinskih sporih – odločitev po prostem preudarku – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Mladoletna tožnika sta v tej pravdi (brez predhodnega poziva) tožila očeta in mamo svojega pokojnega očeta zaradi ugotovitve očetovstva ter predlagala, da se očetovstvo ugotovi z ustrezno strokovno analizo. Toženca sta se s predlaganim dokazom strinjala z navedbo, da jima intimno življenje njunega pokojnega sina ni bilo natančno poznano. [R]azumno in pravično [je], da stroške za ugotavljanje očetovstva, ki so nastali zaradi dokaza z DNK analizo, ki je očetovstvo potrdila, krijeta polovico tožnika in polovico toženca.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera pridobitelja – iztek priposestvovalne dobe – stroški postopka – delna pripoznava tožbenega zahtevka
Ker postane priposestvovalec lastnik v trenutku, ko se izteče priposestvovalna doba, okoliščine, ki nastanejo po tem trenutku, niso pravno odločilne pri presoji dobre vere. Četudi priposestvovalec po izteku priposestvovalne dobe izve, da ni postal lastnik že pred pridobitvijo lastninske pravice s priposestvovanjem, to na njegovo pravico, pridobljeno s priposestvovanjem, nima nobenega vpliva.
izpolnitev pogodbenih obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - pacta sunt servanda - čas izpolnitve - rok - pogoj
Izpolnitveni zahtevek in temu zahtevku nasprotna izpolnitvena obveznost, sta temeljno upravičenje in temeljna obveznost, ki nastaneta kot neposredna pravna posledica veljavno sklenjene pogodbe. Temeljno načelo obligacijskih razmerij je izpolnitev prevzetih obveznosti, in sicer pošteno v vsem kot se glasijo. Vse dokler pogodba velja, sta jo dolžni stranki izpolnjevati tako, kot je bilo med njima sporazumno dogovorjeno.
Obnova zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni dovoljena, stranke pa lahko svoje pravice (tudi iz oporoke) uveljavljajo v pravdi, seveda pa ne z zahtevkom za obnovo zapuščinskega postopka, kot ga uveljavlja tožnica. Tožnica zahteva tudi ugotovitev, da je oporoka pokojne, na podlagi katere je dedinja dela nepremičnega premoženja, pristna in zakonita. Zakaj naj bi imela za vložitev takšne tožbe pravni interes oziroma v čem je njena pravna korist od takšne tožbe, ob tem, da ne trdi, da toženka oporoke ne priznava za pristno in pravno veljavno, ni videti, in tožnica tega tudi ne pojasni. Pravilno in zakonito je v posledici sodišče prve stopnje tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Zaslišanje prič, ki na sestanku niso sodelovale, in to o „vseh okoliščinah ustnega dogovora“, je ne samo neprimeren dokaz, pač pa tudi dokaz v informativne namene, ki ga naše civilno procesno pravo ne pozna.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje solastninske pravice - vstop v pravdo - ista dejanska in pravna podlaga - bistvena istovrstna dejanska in pravna podlaga - procesni položaj novega tožnika
V času vložitve tožbe in tudi v času, ko naj bi bilo storjeno dejanje, ki predstavlja vznemirjanje, pritožnik ni bil solastnik predmetne nepremičnine, in zato očitno ne opira svojih pravic na isto dejansko in pravno podlago oz. na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago kot tožnica. Procesni položaj novega tožnika, ki se v pravdi pridruži dosedanjemu tožniku, je enak, kot če bi v postopku sodeloval od vsega začetka (prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, stran 243).
obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov - tehnična pomoč - Center za informatiko Vrhovnega sodišča RS - e-Sodstvo
Dejstvo, da je bil pred trenutkom vložitve obravnavanega predloga v zemljiški knjigi že vložen predlog za vpis etažne lastnine, o katerem je sodišče odločalo šele 17.4.2014 (a z učinkom od 13.7.2012) in da je predlagateljici aplikacija onemogočala vložitev predloga, skladnega z vsebino sodbe, ker v trenutku vložitve njenega predloga etažna lastnina v zemljiški knjigi še ni bila vpisana, na odločitev nima vpliva. Če je namreč predlagateljica menila, da ji aplikacija neutemeljeno onemogoča vložitev predloga, skladnega z vsebino listine, na podlagi katere je vpis predlagala, in da gre za specifične okoliščine, bi lahko dodala predlogu ustrezno obrazložitev oz. se v skladu s 15. členom Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih obrnila na Center za informatiko Vrhovnega sodišča RS, ki nudi tehnično pomoč vsem uporabniškim skupinam in ima v ta namen na portalu e-Sodstvo objavljen elektronski naslov, na katerega lahko uporabnik pošlje zahtevo za pomoč.