izvedenec - nagrada izvedenca - dodatno pisno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja - dopolnilni izvid in mnenje
Izvedenec ni upravičen do nagrade za dodatno pisno izvedeniško mnenje, če je v njem samo dodatno pojasnjeval že predhodno podane odgovore. Izvedencu gre nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja samo takrat, ko izvedenec izdela dopolnilni izvid in mnenje oziroma cenitev na podlagi dodatnih vprašanj za dopolnitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – veljavnost oporoke – datum sestave oporoke – poznejša oporoka
Zaradi obstoja dveh zapustničinih oporok se je pojavil problem veljavnosti prejšnje ali poznejše oporoke. Lastnoročna oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena, je pa koristno, da je datum zapisan, ravno (tudi) za rešitev vprašanja, katera od več oporok je starejša. Med dediči je torej sporno dejstvo, ki se nanaša na čas sestave oporoke, zato je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek upravičeno prekinilo. Na pot pravde sodišče napoti stranko katere pravico šteje za manj verjetno. Po mnenju pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru, upoštevaje, da za svoje trditve dediči niso ponudili prav nobenih dokazov, šteti pravico dedinje in ostalih iz oporoke brez datuma, za manj verjetno oziroma je na njih dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvajajo iz te oporoke, da izkažejo datum njenega zapisa, saj je prav od ugotovitve tega datuma odvisen odgovor na vprašanje, katera od dveh oporok je pravno veljavna.
DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0075977
ZLNDL člen 2. ZOR člen 70. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 1, 1/1. Zakon o nepremičninah člen 5. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča člen 83, 86.
pridobitev lastninske pravice po zlndl - uporaba zemljišča - pravica uporabe - teorija o realizaciji - kmetijsko zemljišče - promet z nepremičninami - pisnost pogodbe - sklenitev pogodbe - soglasje volj - družbena lastnina - prenos pravice uporabe - pravnomočna odločba o denacionalizaciji
Zgolj uporaba zemljišča ne predstavlja pravice uporabe, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082162
URS člen 35, 37, 39. OZ člen 134. ZPP člen 337.
pravica do zasebnosti – pravica do komunikacijske zasebnosti – poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti – pričakovanje zasebnosti – merilo razumnega pričakovanja zasebnosti – elektronski nabiralnik – pravica javnosti do obveščenosti – svoboda tiska – svoboda novinarskega izražanja – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – nedovoljene pritožbene novote
Slepo vdiranje s tehničnimi sredstvi v tujo pošto oziroma elektronski nabiralnik, pri katerem tistemu, ki to počne, ni jasno, na kaj bo naletel (lahko tudi na najbolj intimna zasebna pisanja), predstavlja z vidika merila razumnega pričakovanja zasebnosti poseg v komunikacijsko zasebnost, ki je absolutno nedopusten.
ZFPPIPP člen 400, 400/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja le, da je sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dolžnikove osebne in premoženjske razmere ter višino zapadlih obveznosti. Sodišče pri tem ni navedlo, katere konkretne pravnorelevantne okoliščine je pri dolžniku upoštevalo.
ZDru-1 člen 14, 14/1 14/2. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 275, 286, 286/1.
vložitev pritožbe zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe – stečajni postopek – začetek stečajnega postopka nad društvom – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zakoniti zastopnik društva – pravni interes za tožbo – aktivna stvarna legitimacija – pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije – izpodbijanje aktov društva – izpodbijanje odločitev organov društva – spori
Pomanjkanje aktivne stvarne legitimacije za izpodbijanje aktov društva, ki jo imajo v skladu s ZDru-1 člani društva, pomeni, da tožba po materialnem pravu ni utemeljena, kar je razlog za zavrnitev in ne zavrženje tožbe.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023415
URS člen 27. ZKP člen 520b, 502b/4. KZ-1 člen 75, 75/4.
domneva nedolžnosti - obrnjeno dokazno breme - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - maksimalni rok trajanja ukrepa
Domneva nedolžnosti velja za obtoženca v kazenskem postopku, ne pa za udeleženko, na katero naj bi, zaradi onemogočanja odvzema premoženjske koristi, bilo prenešeno več premoženja. Obrnjeno dokazno breme je upravičeno naloženo udeleženki, saj le ona razpolaga z dokazili, da je bila upravičena do take vrednosti skupnega premoženja, kot je bilo nanjo preneseno.
ZKP določa relativne in absolutne maksimalne roke trajanja ukrepa začasnega zavarovanja. Po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje, začasno zavarovanje lahko traja najdlje tri leta.
ZFPPIPP člen 141, 141/3, 147, 147/4, 147/4, 234, 234/1, 234/4.
domneva insolventnosti – pritožba družbenika dolžnika – izpodbijanje domneve insolventnosti – podredni predlog za začetek stečajnega postopka – dva predloga za začetek stečajnega postopka
Zakonska določba iz četrtega odstavka 147. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, temelji na neizpodbojni domnevi, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave vsebuje tudi podrejeni zahtevek, naj sodišče začne stečajni postopek, če bo predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo ali zavrnilo. To pa pomeni, da sta bila zoper dolžnika vložena dva predloga za začetek stečajnega postopka (en s strani Banke X in drugi (podredno) s strani dolžnika). Ker je sodišče o začetku stečajnega postopka sklepalo na podlagi (podrejenega) predloga samega dolžnika, je izhajalo iz domneve insolventnosti dolžnika, ki se ob dolžnikovem predlogu predpostavlja. Družbenik dolžnika pa lahko to domnevo izpodbije samo na ta način, da v pritožbi poda ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
ZFPPIPP člen 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
ugovor proti odpustu obveznosti - razkritje premoženjskega stanja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - neenako obravnavanje strank postopka - predlaganje dokazov
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil dolžnik pred prvostopenjskim sodiščem neenakopravno obravnavan, češ da je prvostopenjsko sodišče postopek zaključilo preuranjeno le na osnovi dokazov, ki jih je predložil upnik. Takšen očitek bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču očitati, da neutemeljeno ni upoštevalo dokazov, ki naj bi jih predložil sam dolžnik. Takšnih trditev dolžnik v pritožbi niti ne podaja, saj v smislu utemeljitve svojih navedb v odgovoru na ugovor ni ponudil nobenih dokazov, temveč zgolj neprepričljivo pojasnilo o svojem postopanju ob poskusu rubeža premičnin s strani izvršitelja.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije - izvršljivost terjatve - neenotna sodna praksa
Že jezikovna razlaga 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ, upoštevaje njeno izvedbo v drugih zakonih, utemeljuje stališče, da odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije na podlagi določb ZOdv ni mogoče priznati lastnosti izvršilnega naslova. V tretjem odstavku 65. člena ZOdv je namreč predpisano le, da so odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije izvršljive, to pa pomeni, da so postale pravnomočne in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ne pa hkrati tudi, da je takšni odločbi dana lastnost izvršilnega naslova v skladu s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ.
Pri popravi sodbe, po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP, gre lahko le za odpravo pomote. Dopusten je popravek, ki se nanaša na pravilno ali natančnejšo navedbo imena in naslova pravdne stranke, vendar zgolj v primeru, ko s tem ni spremenjena identiteta stranke. Zamenjava ene tožene stranke z novo toženo stranko v pravdnem postopku, ki je že bil končan z meritorno odločitvijo, ne more biti predmet popravnega sklepa. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s „popravnim sklepom“ dejansko odločilo o (novi) tožbi zoper novo toženo stranko.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičeni razlogi – vročanje – preusmeritev pošte – vročanje sodnih pisanj – vročanje subjektu vpisa v sodni register – sodna deska – vročanje pisanj na sodno desko – sprememba naslova – narok – razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Če je sodišče štelo, da je stranka spremenila naslov in o tem ni obvestila sodišča, bi moralo vročati pisanje na sodno desko (drugi odstavek 145. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje naj v novem postopku ugotovi odločilna dejstva glede zatrjevane spremembe naslova tožeče stranke ter upošteva navedena postopkovna določila o vročanju ter po opravljenem naroku o zadevi ponovno odloči.
Temeljno pravilo pri odločitvah o stroških je, da mora nositi stroške tista stranka, ki v pravdi ni uspela. Umik tožbe ne pomeni uspeha tožeče stranke, torej bi morala biti tožeča stranka tista, ki bi morala nositi stroške nasprotne stranke in še lastne stroške. Takšno je tudi za primer umika tožbe veljavno temeljno pravilo.
Tožeča stranka ne nosi stroškov tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Tožeča stranka je umaknila svoj zahtevek takoj, ko je prejela plačilo. Plačilo je prejela 16. 2. 2015. Od takrat do umika tožbe 18. 2. 2015 sta pretekla komaj dva dneva, med katerima ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Tožeča stranka je torej umaknila tožbo takoj.
Glede na prvi odstavek 158. člena ZPP mora tožena stranka ne le nositi svoje pritožbene stroške sama, temveč mora tudi povrniti pravdne stroške tožeče stranke.
okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - namen zaničevanja - žaljivost izjave - forum - denarna odškodnina pravni osebi - predpostavke odškodninske odgovornosti
Ne drži pritožbena trditev, da slabšalen prizvok že sam po sebi pomeni žalitev, saj je potrebno upoštevati celotno vsebino izjave in kontekst, v katerem je bila dana.
Vsakega kritičnega zapisa, zlasti če v njem ni mogoče zaslediti zaničevanja, škodovanja ali žalitve, ni mogoče šteti kot žaljivega, saj bi bila v takem primeru onemogočena prav vsaka kritična razprava, oziroma žaljiv vsakršen polemičen odziv. V konkretnem primeru je šlo za pisanje na forumu (spletni klepetalnici) kot delu (specializiranega) spletnega mesta in ne v sredstvih javnega obveščanja ali pisni publikaciji oziroma javnem mediju. Forumi so predvsem namenjeni izmenjavi osebnih stališč posameznikov, raven izražanja pa je praviloma nižja, pogosto polemična ter velikokrat v pogovornem jeziku (kar priznava tudi pritožnik), in ki ima lahko slabšalen prizvok, ne da bi pisec imel namen zaničevanja ali žalitve.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - objava na spletni strani AJPES - hitrost postopka - pozitivni publicitetni učinek - rok za pritožbo - podaljšanje roka - zakonski rok
Zaradi zakonsko določenega 8 dnevnega „seznanitvenega roka“, ni mogoče „podaljšati“ 15 dnevnega pritožbenega roka.
ZPP člen 141, 141/4, 224, 224/1, 224/4. ZFPPIPP člen 121, 235.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – vročanje – vročilnica – javna listina – domneva o resničnosti vsebine javne listine
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je nepravilno sestavljena, ampak le z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Vendar pa pritožnik za trditev, da je bil v tujini in zato ni dvignil pošte oziroma je prepozno dobil obvestilo pošte, da lahko dvigne sodno pisanje na pošti in da ga je zato dobil v poštni nabiralnik, ni predložil nobenega dokaza in gre torej le za gole dejanske trditve. Z njimi pa domneve o resničnosti vsebine javne listine ni mogoče izpodbiti.
stečajni postopek - upravičeni predlagatelj - upnik - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka
Družbenik ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti – ki je dolžnik ne izpodbija.
Obnova zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni dovoljena, stranke pa lahko svoje pravice (tudi iz oporoke) uveljavljajo v pravdi, seveda pa ne z zahtevkom za obnovo zapuščinskega postopka, kot ga uveljavlja tožnica. Tožnica zahteva tudi ugotovitev, da je oporoka pokojne, na podlagi katere je dedinja dela nepremičnega premoženja, pristna in zakonita. Zakaj naj bi imela za vložitev takšne tožbe pravni interes oziroma v čem je njena pravna korist od takšne tožbe, ob tem, da ne trdi, da toženka oporoke ne priznava za pristno in pravno veljavno, ni videti, in tožnica tega tudi ne pojasni. Pravilno in zakonito je v posledici sodišče prve stopnje tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 5, 15, 16. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 17, 66, 66/2, 70, 81. ZPP člen 17, 17/2, 18, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba (ES) 44/2001 (Bruselj I) - potrošniška pogodba - usmerjenost dejavnosti v državo članico - zdravljenje v tujini
Presoja ali je pogodbo mogoče opredeliti kot potrošniško pogodbo temelji izključno na določbi 15. člena Uredbe. Med pogodbe, ki se jih lahko opredeli za potrošniške, sodijo tudi pogodbe o izvajanju storitev, mednje tudi storitve povezane z zdravljenjem v tujini.