sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - objava na spletni strani AJPES - hitrost postopka - pozitivni publicitetni učinek - rok za pritožbo - podaljšanje roka - zakonski rok
Zaradi zakonsko določenega 8 dnevnega „seznanitvenega roka“, ni mogoče „podaljšati“ 15 dnevnega pritožbenega roka.
Zaslišanje prič, ki na sestanku niso sodelovale, in to o „vseh okoliščinah ustnega dogovora“, je ne samo neprimeren dokaz, pač pa tudi dokaz v informativne namene, ki ga naše civilno procesno pravo ne pozna.
okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - namen zaničevanja - žaljivost izjave - forum - denarna odškodnina pravni osebi - predpostavke odškodninske odgovornosti
Ne drži pritožbena trditev, da slabšalen prizvok že sam po sebi pomeni žalitev, saj je potrebno upoštevati celotno vsebino izjave in kontekst, v katerem je bila dana.
Vsakega kritičnega zapisa, zlasti če v njem ni mogoče zaslediti zaničevanja, škodovanja ali žalitve, ni mogoče šteti kot žaljivega, saj bi bila v takem primeru onemogočena prav vsaka kritična razprava, oziroma žaljiv vsakršen polemičen odziv. V konkretnem primeru je šlo za pisanje na forumu (spletni klepetalnici) kot delu (specializiranega) spletnega mesta in ne v sredstvih javnega obveščanja ali pisni publikaciji oziroma javnem mediju. Forumi so predvsem namenjeni izmenjavi osebnih stališč posameznikov, raven izražanja pa je praviloma nižja, pogosto polemična ter velikokrat v pogovornem jeziku (kar priznava tudi pritožnik), in ki ima lahko slabšalen prizvok, ne da bi pisec imel namen zaničevanja ali žalitve.
S prodajo predmetov, na katerih je prijavljena izločitvena pravica, bo dovoljeno začeti šele, če bodo izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, to je, če bo izločitvena pravica prenehala zaradi neaktivnosti upnika ali če bo sodišče pravnomočno zavrnilo upnikov tožbeni zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice oziroma bo ugodeno zahtevku na ugotovitev, da izločitvena pravica ne obstaja.
ZKP člen 502, 502/1, 502b, 502b/4, 502c, 502c/1, 502c/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – pravnomočnost obtožnice – preuranjena dokazna ocena – sorazmernost med vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo protipravne premoženjske koristi – nevarnost razpolaganja s premoženjem – prenos premoženja na bližnje sorodnike storilca – trajanje zavarovanja – sprememba udeleženca – zavrnitev pritožbe
Pritrditi je treba pritožnikom, da je sorazmernost med ocenjeno vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi ena od predpostavk za podaljšanje tega ukrepa. Nedopustno je namreč zavarovati več, kot bo ob morebitni obsodilni sodbi dopustno vzeti.
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da rok (najdaljšega dopustnega trajanja ukrepa) s spremembo osebe, zoper katero je začasno zavarovanje na sicer isti nepremičnini odrejeno, začne teči znova.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje solastninske pravice - vstop v pravdo - ista dejanska in pravna podlaga - bistvena istovrstna dejanska in pravna podlaga - procesni položaj novega tožnika
V času vložitve tožbe in tudi v času, ko naj bi bilo storjeno dejanje, ki predstavlja vznemirjanje, pritožnik ni bil solastnik predmetne nepremičnine, in zato očitno ne opira svojih pravic na isto dejansko in pravno podlago oz. na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago kot tožnica. Procesni položaj novega tožnika, ki se v pravdi pridruži dosedanjemu tožniku, je enak, kot če bi v postopku sodeloval od vsega začetka (prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, stran 243).
ZPP člen 141, 141/4, 224, 224/1, 224/4. ZFPPIPP člen 121, 235.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – vročanje – vročilnica – javna listina – domneva o resničnosti vsebine javne listine
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je nepravilno sestavljena, ampak le z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Vendar pa pritožnik za trditev, da je bil v tujini in zato ni dvignil pošte oziroma je prepozno dobil obvestilo pošte, da lahko dvigne sodno pisanje na pošti in da ga je zato dobil v poštni nabiralnik, ni predložil nobenega dokaza in gre torej le za gole dejanske trditve. Z njimi pa domneve o resničnosti vsebine javne listine ni mogoče izpodbiti.
stečajni postopek - upravičeni predlagatelj - upnik - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka
Družbenik ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti – ki je dolžnik ne izpodbija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006507
OZ člen 648. ZPP člen 7, 212.
podjemna pogodba – prenehanje pogodbe – enostranski odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme
Tožnica je od pogodbe enostransko odstopila. Glede na trditveno podlago strank se je sodišče ukvarjalo z vprašanjem, kakšne pravne posledice ima to na izpolnitev obveznosti tožnice iz dogovora o plačilu in posledično, ali sme že plačani znesek toženec (vsaj delno) zadržati (648. člen OZ). Ključno je vprašanje porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena.
izpolnitev pogodbenih obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - pacta sunt servanda - čas izpolnitve - rok - pogoj
Izpolnitveni zahtevek in temu zahtevku nasprotna izpolnitvena obveznost, sta temeljno upravičenje in temeljna obveznost, ki nastaneta kot neposredna pravna posledica veljavno sklenjene pogodbe. Temeljno načelo obligacijskih razmerij je izpolnitev prevzetih obveznosti, in sicer pošteno v vsem kot se glasijo. Vse dokler pogodba velja, sta jo dolžni stranki izpolnjevati tako, kot je bilo med njima sporazumno dogovorjeno.
nasilništvo - nadaljevano kaznivo dejanje - osebno kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje nasilništva spada med kazniva dejanja zoper javni red in mir. Ne gre za osebno kaznivo dejanje, kar smiselno izhaja že iz kvalificirane oblike po drugem odstavku, ko dejanje iz prvega odstavka storita dve ali več oseb ali je bilo hudo ponižanih več oseb (torej najmanj tri). Ker je šlo pri obeh dejanjih pod točko 1. za začasno povezano nasilno in ogrožujoče ravnanje obtoženca, s katerim je na identičen način, v enakih krajevnih okoliščinah spravljal, najprej le oškodovanko, pozneje pa tudi oba oškodovanca, v podrejen položaj, ju gre pravno opredeliti kot eno samo kaznivo dejanje nasilništva.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da pri tožniku ni podana telesna okvara v zvezi z zatrjevano bistveno poškodovanostjo oz. onesposobljenostjo genitalnih organov. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca namreč izhaja, da je bila pri tožniku najmanj 6. 11. 2008, to je vsaj dan pred dokončnostjo drugostopenjskega upravnega akta, podana popolna izguba funkcije obeh testisov zaradi obsevanja ob zdravljenju limfoblastne levkemije s transplantacijo kostnega mozga. Zato je pri tožniku od 6. 11. 2008 dalje podana 50 % telesna okvara zaradi posledic bolezni, in sicer zaradi popolnega uničenja funkcije obeh testisov po obsevanju po poglavju X. B točki 10 b. Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar. V obravnavani zadevi je tako podan dejanski stan iz 143. člena ZPIZ-1. Ker je izpolnjen tudi pogoj gostote pokojninske dobe iz 2. alineje 68. člena ZPIZ-1, saj ima tožnik do nastanka telesne okvare dopolnjenih 14 let 6 mesecev in 25 dni pokojninske dobe, tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidnine v skladu z drugo alinejo 1. odstavka 144. člena ZPIZ-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je upravna akta odpravilo in ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih aktov tožene stranke z ugotovitvijo, da je pri njem podana 50 % telesna okvara zaradi bolezni od 6. 11. 2008 dalje in s priznanjem pravice do invalidnine.
Temeljno pravilo pri odločitvah o stroških je, da mora nositi stroške tista stranka, ki v pravdi ni uspela. Umik tožbe ne pomeni uspeha tožeče stranke, torej bi morala biti tožeča stranka tista, ki bi morala nositi stroške nasprotne stranke in še lastne stroške. Takšno je tudi za primer umika tožbe veljavno temeljno pravilo.
Tožeča stranka ne nosi stroškov tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Tožeča stranka je umaknila svoj zahtevek takoj, ko je prejela plačilo. Plačilo je prejela 16. 2. 2015. Od takrat do umika tožbe 18. 2. 2015 sta pretekla komaj dva dneva, med katerima ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Tožeča stranka je torej umaknila tožbo takoj.
Glede na prvi odstavek 158. člena ZPP mora tožena stranka ne le nositi svoje pritožbene stroške sama, temveč mora tudi povrniti pravdne stroške tožeče stranke.
Kadar tožnik vloži tožbo, upoštevajoč napačno napotilo zapuščinskega sodišča, je dolžnost prvostopnega sodišča, da mu nudi materialno-procesno vodstvo in ga na nepravilnost opozori ter mu omogoči ustrezno preoblikovanje zahtevka.
Iz 13. člena Splošnih pogojev za zavarovanje stanovanjskih premičnin izhaja, da je zavarovalno kritje predvideno tudi, če so premičnine odtujene na vdoren način. Namen omejitve kritja je namreč podan predvsem iz razloga, da zavarovancu nalaga določeno skrbnost pri varovanju premičnega premoženja. Poskrbeti mora, da so vrata zaklenjena, da so okna v pritličjih zaprta in da je pozoren na ključe. Tožniku ni mogoče očitati, da pri skrbi za kolesi, ki sta predmet zavarovanja, ni bil skrben, saj ju je hranil priklenjene na drog v kolesarnici, ki je bila zaklenjena, do nje pa se je lahko prišlo le skozi zaklenjena vhodna vrata. Po presoji pritožbenega sodišča je zato zavarovalno kritje podano.
ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - poročanje upravitelju - kršitev obveznosti - osebni stečaj
Kljub temu, da dolžnik ni vzorno ravnal in ni sproti obveščal upraviteljice niti se ni vselej ažurno odzval na njene pozive, pa je treba ta ugovorni razlog presojati v smislu zlorabe oziroma prepovedi izigravanja zakona in – ali upnikov, česar v konkretnem primeru tudi po prepričanju višjega sodišča ni zaslediti. Zgolj jezikovna razlaga zakonskega določila, kakršnega se poslužuje upnik, sicer govori v prid njegovemu stališču, vendar vsaka kršitev določil ZFPPIPP še ne pomeni ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP lahko sicer vloži tudi upnik, vendar je pomembno, da se kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP, kolikor se nanašajo na komunikacijo med dolžnikom in upraviteljem, nanaša predvsem na presojo upravitelja, kdaj dolžnik prestopi še dopustno mero, ko torej upravitelj več ne more opravljati nadzora nad dolžnikom.
predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – premoženjsko stanje – kreditne obveznosti prosilca – rubež dohodkov – zastava nepremičnin – lastništvo vozila – luksuzno prevozno sredstvo
Kreditne ter poroštvene obveznosti se po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov predlagatelja taksne oprostitve ne upoštevajo, prav tako pa so neupoštevne tudi vse posledice kreditnih in poroštvenih obveznosti, kot so tudi rubež dohodkov in zastavne obremenitve nepremičnin.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 5, 15, 16. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 17, 66, 66/2, 70, 81. ZPP člen 17, 17/2, 18, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba (ES) 44/2001 (Bruselj I) - potrošniška pogodba - usmerjenost dejavnosti v državo članico - zdravljenje v tujini
Presoja ali je pogodbo mogoče opredeliti kot potrošniško pogodbo temelji izključno na določbi 15. člena Uredbe. Med pogodbe, ki se jih lahko opredeli za potrošniške, sodijo tudi pogodbe o izvajanju storitev, mednje tudi storitve povezane z zdravljenjem v tujini.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera pridobitelja – iztek priposestvovalne dobe – stroški postopka – delna pripoznava tožbenega zahtevka
Ker postane priposestvovalec lastnik v trenutku, ko se izteče priposestvovalna doba, okoliščine, ki nastanejo po tem trenutku, niso pravno odločilne pri presoji dobre vere. Četudi priposestvovalec po izteku priposestvovalne dobe izve, da ni postal lastnik že pred pridobitvijo lastninske pravice s priposestvovanjem, to na njegovo pravico, pridobljeno s priposestvovanjem, nima nobenega vpliva.