izpolnitev pogodbenih obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - pacta sunt servanda - čas izpolnitve - rok - pogoj
Izpolnitveni zahtevek in temu zahtevku nasprotna izpolnitvena obveznost, sta temeljno upravičenje in temeljna obveznost, ki nastaneta kot neposredna pravna posledica veljavno sklenjene pogodbe. Temeljno načelo obligacijskih razmerij je izpolnitev prevzetih obveznosti, in sicer pošteno v vsem kot se glasijo. Vse dokler pogodba velja, sta jo dolžni stranki izpolnjevati tako, kot je bilo med njima sporazumno dogovorjeno.
Temeljno pravilo pri odločitvah o stroških je, da mora nositi stroške tista stranka, ki v pravdi ni uspela. Umik tožbe ne pomeni uspeha tožeče stranke, torej bi morala biti tožeča stranka tista, ki bi morala nositi stroške nasprotne stranke in še lastne stroške. Takšno je tudi za primer umika tožbe veljavno temeljno pravilo.
Tožeča stranka ne nosi stroškov tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Tožeča stranka je umaknila svoj zahtevek takoj, ko je prejela plačilo. Plačilo je prejela 16. 2. 2015. Od takrat do umika tožbe 18. 2. 2015 sta pretekla komaj dva dneva, med katerima ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Tožeča stranka je torej umaknila tožbo takoj.
Glede na prvi odstavek 158. člena ZPP mora tožena stranka ne le nositi svoje pritožbene stroške sama, temveč mora tudi povrniti pravdne stroške tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da pri tožniku ni podana telesna okvara v zvezi z zatrjevano bistveno poškodovanostjo oz. onesposobljenostjo genitalnih organov. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca namreč izhaja, da je bila pri tožniku najmanj 6. 11. 2008, to je vsaj dan pred dokončnostjo drugostopenjskega upravnega akta, podana popolna izguba funkcije obeh testisov zaradi obsevanja ob zdravljenju limfoblastne levkemije s transplantacijo kostnega mozga. Zato je pri tožniku od 6. 11. 2008 dalje podana 50 % telesna okvara zaradi posledic bolezni, in sicer zaradi popolnega uničenja funkcije obeh testisov po obsevanju po poglavju X. B točki 10 b. Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar. V obravnavani zadevi je tako podan dejanski stan iz 143. člena ZPIZ-1. Ker je izpolnjen tudi pogoj gostote pokojninske dobe iz 2. alineje 68. člena ZPIZ-1, saj ima tožnik do nastanka telesne okvare dopolnjenih 14 let 6 mesecev in 25 dni pokojninske dobe, tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidnine v skladu z drugo alinejo 1. odstavka 144. člena ZPIZ-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je upravna akta odpravilo in ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih aktov tožene stranke z ugotovitvijo, da je pri njem podana 50 % telesna okvara zaradi bolezni od 6. 11. 2008 dalje in s priznanjem pravice do invalidnine.
ZKP člen 502, 502/1, 502b, 502b/4, 502c, 502c/1, 502c/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – pravnomočnost obtožnice – preuranjena dokazna ocena – sorazmernost med vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo protipravne premoženjske koristi – nevarnost razpolaganja s premoženjem – prenos premoženja na bližnje sorodnike storilca – trajanje zavarovanja – sprememba udeleženca – zavrnitev pritožbe
Pritrditi je treba pritožnikom, da je sorazmernost med ocenjeno vrednostjo predmeta zavarovanja in vrednostjo domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi ena od predpostavk za podaljšanje tega ukrepa. Nedopustno je namreč zavarovati več, kot bo ob morebitni obsodilni sodbi dopustno vzeti.
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da rok (najdaljšega dopustnega trajanja ukrepa) s spremembo osebe, zoper katero je začasno zavarovanje na sicer isti nepremičnini odrejeno, začne teči znova.
Iz 13. člena Splošnih pogojev za zavarovanje stanovanjskih premičnin izhaja, da je zavarovalno kritje predvideno tudi, če so premičnine odtujene na vdoren način. Namen omejitve kritja je namreč podan predvsem iz razloga, da zavarovancu nalaga določeno skrbnost pri varovanju premičnega premoženja. Poskrbeti mora, da so vrata zaklenjena, da so okna v pritličjih zaprta in da je pozoren na ključe. Tožniku ni mogoče očitati, da pri skrbi za kolesi, ki sta predmet zavarovanja, ni bil skrben, saj ju je hranil priklenjene na drog v kolesarnici, ki je bila zaklenjena, do nje pa se je lahko prišlo le skozi zaklenjena vhodna vrata. Po presoji pritožbenega sodišča je zato zavarovalno kritje podano.
ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - poročanje upravitelju - kršitev obveznosti - osebni stečaj
Kljub temu, da dolžnik ni vzorno ravnal in ni sproti obveščal upraviteljice niti se ni vselej ažurno odzval na njene pozive, pa je treba ta ugovorni razlog presojati v smislu zlorabe oziroma prepovedi izigravanja zakona in – ali upnikov, česar v konkretnem primeru tudi po prepričanju višjega sodišča ni zaslediti. Zgolj jezikovna razlaga zakonskega določila, kakršnega se poslužuje upnik, sicer govori v prid njegovemu stališču, vendar vsaka kršitev določil ZFPPIPP še ne pomeni ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP lahko sicer vloži tudi upnik, vendar je pomembno, da se kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP, kolikor se nanašajo na komunikacijo med dolžnikom in upraviteljem, nanaša predvsem na presojo upravitelja, kdaj dolžnik prestopi še dopustno mero, ko torej upravitelj več ne more opravljati nadzora nad dolžnikom.
stečajni postopek - upravičeni predlagatelj - upnik - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka
Družbenik ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti – ki je dolžnik ne izpodbija.
predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – premoženjsko stanje – kreditne obveznosti prosilca – rubež dohodkov – zastava nepremičnin – lastništvo vozila – luksuzno prevozno sredstvo
Kreditne ter poroštvene obveznosti se po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov predlagatelja taksne oprostitve ne upoštevajo, prav tako pa so neupoštevne tudi vse posledice kreditnih in poroštvenih obveznosti, kot so tudi rubež dohodkov in zastavne obremenitve nepremičnin.
S prodajo predmetov, na katerih je prijavljena izločitvena pravica, bo dovoljeno začeti šele, če bodo izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, to je, če bo izločitvena pravica prenehala zaradi neaktivnosti upnika ali če bo sodišče pravnomočno zavrnilo upnikov tožbeni zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice oziroma bo ugodeno zahtevku na ugotovitev, da izločitvena pravica ne obstaja.
sodna določitev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – lastninski spor – mejni spor
Za mejni spor gre, če se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Bistvo tega spora je, kje poteka mejna črta, saj predlagatelja zatrjujeta drugačen potek meje, kot ga zatrjuje nasprotni udeleženec, vmesni prostor pa je posledica različnega zatrjevanega poteka meje.
okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - namen zaničevanja - žaljivost izjave - forum - denarna odškodnina pravni osebi - predpostavke odškodninske odgovornosti
Ne drži pritožbena trditev, da slabšalen prizvok že sam po sebi pomeni žalitev, saj je potrebno upoštevati celotno vsebino izjave in kontekst, v katerem je bila dana.
Vsakega kritičnega zapisa, zlasti če v njem ni mogoče zaslediti zaničevanja, škodovanja ali žalitve, ni mogoče šteti kot žaljivega, saj bi bila v takem primeru onemogočena prav vsaka kritična razprava, oziroma žaljiv vsakršen polemičen odziv. V konkretnem primeru je šlo za pisanje na forumu (spletni klepetalnici) kot delu (specializiranega) spletnega mesta in ne v sredstvih javnega obveščanja ali pisni publikaciji oziroma javnem mediju. Forumi so predvsem namenjeni izmenjavi osebnih stališč posameznikov, raven izražanja pa je praviloma nižja, pogosto polemična ter velikokrat v pogovornem jeziku (kar priznava tudi pritožnik), in ki ima lahko slabšalen prizvok, ne da bi pisec imel namen zaničevanja ali žalitve.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 5, 15, 16. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 17, 66, 66/2, 70, 81. ZPP člen 17, 17/2, 18, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba (ES) 44/2001 (Bruselj I) - potrošniška pogodba - usmerjenost dejavnosti v državo članico - zdravljenje v tujini
Presoja ali je pogodbo mogoče opredeliti kot potrošniško pogodbo temelji izključno na določbi 15. člena Uredbe. Med pogodbe, ki se jih lahko opredeli za potrošniške, sodijo tudi pogodbe o izvajanju storitev, mednje tudi storitve povezane z zdravljenjem v tujini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006507
OZ člen 648. ZPP člen 7, 212.
podjemna pogodba – prenehanje pogodbe – enostranski odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme
Tožnica je od pogodbe enostransko odstopila. Glede na trditveno podlago strank se je sodišče ukvarjalo z vprašanjem, kakšne pravne posledice ima to na izpolnitev obveznosti tožnice iz dogovora o plačilu in posledično, ali sme že plačani znesek toženec (vsaj delno) zadržati (648. člen OZ). Ključno je vprašanje porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena.
Obnova zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni dovoljena, stranke pa lahko svoje pravice (tudi iz oporoke) uveljavljajo v pravdi, seveda pa ne z zahtevkom za obnovo zapuščinskega postopka, kot ga uveljavlja tožnica. Tožnica zahteva tudi ugotovitev, da je oporoka pokojne, na podlagi katere je dedinja dela nepremičnega premoženja, pristna in zakonita. Zakaj naj bi imela za vložitev takšne tožbe pravni interes oziroma v čem je njena pravna korist od takšne tožbe, ob tem, da ne trdi, da toženka oporoke ne priznava za pristno in pravno veljavno, ni videti, in tožnica tega tudi ne pojasni. Pravilno in zakonito je v posledici sodišče prve stopnje tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Zaslišanje prič, ki na sestanku niso sodelovale, in to o „vseh okoliščinah ustnega dogovora“, je ne samo neprimeren dokaz, pač pa tudi dokaz v informativne namene, ki ga naše civilno procesno pravo ne pozna.
Četudi so bile stopnice mokre oziroma mastne in je v trenutku pred padcem ugasnila luč na hodniku, te okoliščine ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi lahko govorili o nevarni stvari.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0084091
ZPP člen 413. ZBPP člen 46.
povrnitev stroškov v družinskih sporih – odločitev po prostem preudarku – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Mladoletna tožnika sta v tej pravdi (brez predhodnega poziva) tožila očeta in mamo svojega pokojnega očeta zaradi ugotovitve očetovstva ter predlagala, da se očetovstvo ugotovi z ustrezno strokovno analizo. Toženca sta se s predlaganim dokazom strinjala z navedbo, da jima intimno življenje njunega pokojnega sina ni bilo natančno poznano. [R]azumno in pravično [je], da stroške za ugotavljanje očetovstva, ki so nastali zaradi dokaza z DNK analizo, ki je očetovstvo potrdila, krijeta polovico tožnika in polovico toženca.
Kadar tožnik vloži tožbo, upoštevajoč napačno napotilo zapuščinskega sodišča, je dolžnost prvostopnega sodišča, da mu nudi materialno-procesno vodstvo in ga na nepravilnost opozori ter mu omogoči ustrezno preoblikovanje zahtevka.
ZPP člen 141, 141/4, 224, 224/1, 224/4. ZFPPIPP člen 121, 235.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – vročanje – vročilnica – javna listina – domneva o resničnosti vsebine javne listine
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je nepravilno sestavljena, ampak le z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Vendar pa pritožnik za trditev, da je bil v tujini in zato ni dvignil pošte oziroma je prepozno dobil obvestilo pošte, da lahko dvigne sodno pisanje na pošti in da ga je zato dobil v poštni nabiralnik, ni predložil nobenega dokaza in gre torej le za gole dejanske trditve. Z njimi pa domneve o resničnosti vsebine javne listine ni mogoče izpodbiti.
sporazumna razveza zakonske zveze – pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze – sporazum o preživljanju skupnih otrok
V primeru predloga za sporazumno razvezo ZZZDR od zakoncev terja, da v predlogu pojasnita, kako sta na novo uredila vsa medsebojna pravna razmerja, kar je posledica razpada njune dotedanje skupne zveze. Dogovor, da mati preživnine za invalidnega polnoletnega otroka, nad katerim je podaljšana roditeljska pravica, od očeta ne terja (kar je enako, kot če bi zapisala dogovor, da je očetova preživninska obveznost 0,00 EUR) ne pomeni, da formalna predpostavka (sporazum o preživljanju skupnih otrok) ni izpolnjena. Ali je tak dogovor primeren, pa ni stvar popolnosti predloga kot formalne predpostavke, temveč vsebinskega pretresanja sodišča v okviru ugotavljanja otrokove koristi. Odločitev sodišča o zavrženju predloga zaradi njegove pomanjkljivosti je torej napačna.
Čeprav je bila določba 123. člena ZZZDR z novelo spremenjena tako, da preživninska obveznost staršev za otroke, ki zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti niso sposobni za samostojno življenje in nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, ne obstoji več, je Ustavno sodišče zapovedalo, da se do odprave neskladja Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb z Ustavo RS osnovno preživljanje invalidov po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb zagotavlja tudi s preživninsko obveznostjo staršev, kot jo je urejal do tedaj veljavni 123. člen ZZZDR. Ta pa je preživninsko obveznost staršev priznaval le, če otrok (med drugim) nima zadostnih sredstev za preživljanje. Ker predlagatelja trdita, da jih njun polnoletni invalidni otrok ima, bo moralo sodišče torej ugotoviti še, ali očetova preživninska obveznost sploh obstaja.