prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – terjatev za plačilo obrokov zavarovalne premije – končni seznam preizkušenih terjatev – prenehanje terjatve tožeče stranke – ugoditev tožbenemu zahtevku – razveljavitev sodbe
Ker tožeča stranka nima več terjatve do tožene, niso izpolnjene materialnopravne predpostavke, da bi sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo.
poziv na dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev tožbe – sodne počitnice – tek roka
Po sodnih počitnicah rok ne prične teči znova. Nastop sodnih počitnic njegov tek le prekine. Od prvega dne po izteku sodnih počitnic pa rok teče naprej.
SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075845
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 108, 108/5.
predlog za obročno plačilo sodnih taks – trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – javno dostopni podatki – vpogled v javne evidence – pozivni sklep – nepopolna vloga – zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Trditveno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev ali obročno plačilo sodne takse, je na strani predlagatelja. Neutemeljena so pričakovanja dolžnika, da bo sodišče samo zbiralo podatke o njegovem premoženjskem stanju z vpogledi v razne registre, kljub temu da so ti podatki javno dostopni.
Predsednik zbornice izvršiteljev ob ugotovitvi, da je določeni izvršitelj razrešen, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja in pri tem upošteva njihovo obremenjenost ter sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če pa to ni mogoče, pa v kraju, ki je temu najbližje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenci – nagrada izvedencu – izvedensko mnenje – dodatna dokumentacija – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije – obisk serviserja – potni stroški – nagrada za pridobitev dodatne dokumentacije – mnenje o stroških odprave napak – cenitev
Pritožnik tudi sam v pritožbi navaja, da je na uradnem servisu moral ugotoviti obseg dokumentacije, ogledal si je tudi navodila za uporabo, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in odmerilo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084081
SZ-1 člen 30. OZ člen 299, 299/1. ZPP člen 458, 458/1.
plačilo stroškov vzdrževanja in obratovanja – večstanovanjska hiša – upravnik – plačilo računov – tek zakonskih zamudnih obresti – spor majhne vrednosti – obrazložitev sodbe – pogodba o upravljanju – delitev stroškov upravljanja
V situaciji, ko je v sporu majhne vrednosti toženec le pavšalno nasprotoval višini vtoževane terjatve, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno v obrazložitvi sodbe posebej navajati vseh postavk iz vsakega posameznega računa posebej in njihove višine oziroma stroškov vsake posamezne storitve za celoten objekt, v katerem se nahaja toženčevo stanovanje, ključa njihove delitve ter zneska, ki odpade na toženca. Zadostuje obrazložitev, ki jo je podalo sodišče prve stopnje.
ZST-1 člen 11, 11/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – denarna socialna pomoč – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – razlogi o odločilnih dejstvih – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zgolj okoliščina, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, še ne utemeljuje zavrnitve prošnje za oprostitev plačila sodne takse, temveč bi moralo sodišče prve stopnje skrbno, upoštevajoč vse okoliščine primera, presoditi tudi, ali bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerim prosilka preživlja sebe in svoje družinske člane, kot to določa peti odstavek 11. člena ZST-1.
določitev vrednosti spornega predmeta – nedopustnost izvršbe – stvarna pristojnost
Ekonomski pomen spora nikakor ne more biti ocenjen z zneskom tržne vrednosti tožnikove nepremičnine. Med strankama ni spora o lastninski pravici na nepremičnini, pač pa se zahteva preprečitev realizacije izvršbe na njej, kar seveda ne pomeni, da bi prva tožena stranka pridobila oziroma tožeča stranka v tem primeru izgubila celotno vrednost nepremičnine, ampak le vrednost terjatve s pripadki, kot pravilno poudarja v pritožbi.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - varstveni dodatek
Po 7. odstavku 36. člena ZSVarPre se upravičencu do trajne denarne socialne pomoči ali upravičencu, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, če je lastnik nepremičnine, z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti to nepremičnino, v korist Republike Slovenije. Skladno s 53. členom ZSVarPre se upravičencu do varstvenega dodatka, če je lastnik nepremičnine, z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti to nepremičnino, v korist Republike Slovenije. Tožniku so bile priznane pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015. Tožnik je tudi lastnik nepremičnine in je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat. V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po 7. odstavku 36. člena ZSVarPre kot tudi po 53. členu ZSVarPre. Zato tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke v delu, v katerem tožniku prepoveduje odtujitev in obremenitev stanovanja, ni utemeljen.
ZDZdr člen 39, 67, 67/1. ZPP člen 343. ZNP člen 33.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do pritožbe - pritožba po izteku roka - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe - tehtni razlogi - prizadetost pravic strank
Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka (prim. 33. člen ZNP).
denarno nadomestilo za čas brezposlenosti - zmotna uporaba materialnega prava - izključitveni razlog
Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje nadomestila za primer brezposelnosti, ker pred pristojnim delovnim sodiščem ni uveljavljal nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (4. alinea 2. odstavka ZUTD) oziroma za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva, ker mu ni bilo ponujeno ustrezno delovno mesto (8. alinea 2. odstavka ZUTG). Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Za izključitveni razlog iz 4. alineje 2. odstavka 63. člena ZUTD bi šlo samo v primeru, če bi tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi delodajalčeve redne odpovedi, ker delavec ni sprejel predloga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas. Tožniku pa je bilo v konkretnem primeru ponujeno neustrezno delovno mesto oziroma neustrezna zaposlitev, ki je tožnik ni sprejel, zato ne gre za izključitveni razlog po 4. alineji 2. odstavka 63. člena ZUTD. Poleg tega pri tožniku ni šlo za prenehanje delovnega razmerja po določbah ZDR, ki določajo posebno varstvo pred odpovedjo, tako da že iz tega razloga ne gre za dejanski stan iz 8. alineje 2. odstavka 63. člena ZUTD in za izključitveni razlog za pridobitev pravice do nadomestila za primer brezposelnosti. Ker pri tožniku nista podana izključitvena razloga ne po 4. in ne po 8. alineji 2. odstavka 63. člena ZUTD za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, sta izpodbijani odločbi tožene stranke nepravilni in nezakoniti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi kot nezakoniti odpravilo in tožniku od 30. 5. 2012 priznalo pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ter odločilo, da bo o odmeri in izplačevanju nadomestila za primer brezposelnosti odločeno s posebno odločbo v roku 30 dni.
ZPP člen 17, 32, 32/2, 32/2-7, 482, 482/1, 482/1-1. ZDR člen 72. ZDSS-1 člen 5, 5/1-b.
stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost - pogodba o poslovodenju
Tožeča stranka je v obravnavanem sporu zoper toženca uveljavljala plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi v višini 10.000,00 EUR. Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. V tožbi je tožeča stranka trdila, da je toženec kršil pogodbo o poslovodenju. Toženec je opravljal funkcijo direktorja na podlagi sklenjene pogodbe o poslovodenju in ne na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V spornem primeru je zato treba izhajati iz položaja in delovanja poslovodje v smislu njegove (ne)samostojnosti v odnosu do gospodarske družbe in pri njegovem delu, pri tem pa upoštevati, da se položaj poslovodje ureja in varuje v okviru statusnega prava in da se instituti delovnega prava uporabljajo le subsidiarno, če poslovodna oseba sklene pogodbo o zaposlitvi. To pa utemeljuje presojo odškodninskega spora zaradi zatrjevane kršitve konkurenčne prepovedi proti (nekdanjemu) direktorju po statusnopravni in ne delovnopravni zakonodaji, kar pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem v smislu točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče kot specializirano sodišče. Odločitev, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, je zato pravilna.
Ni pa pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Po 1. točki prvega odstavka 482. člena ZPP veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča. Ker gre v spornem primeru za spor med družbo (tožečo stranko) in članom organa upravljanja (tožencem), za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, gre torej za gospodarski spor, zato je za odločitev stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi toženca ter spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa tako, se še zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču.
vstop v pravdo novega upnika - pravno nasledstvo stečajnega dolžnika - prenos terjatve - plačilo dostavljenega blaga - dokazna ocena
Ko v pravdo vstopi namesto tožeče stranke subjekt, na katerega je bila prenesena terjatev na podlagi 374. člena ZFPPIPP, ne gre za postopkovno situacijo iz 190. člena ZPP, ampak za pravno nasledstvo stečajnega dolžnika, čemur se nasprotna stranka (tožena stranka) ne more upirati, oziroma ni na njej, da bi se do tega vstopa izjavljala.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - opravljanje pridobitnega dela v času bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
Tožnik v času odsotnosti z dela zaradi poškodbe ni spoštoval navodil osebnega oziroma imenovanega zdravnika, ko je v določenih dneh opravljal pridobitno delo in brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika odpotoval iz kraja bivanja. Zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 11/2, 17, 17/4, 22, 5, 200, 200/1, 200/2. ZDR člen 9.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je delo za toženo stranko opravljal osebno in je zanj mesečno prejemal plačilo. Delo je opravljal po navodilih in pod nadzorom delodajalca, enako kot redno zaposleni delavci. Izpolnjeval je tudi razpisne pogoje za opravljanje dela. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki od 29. 9. 2011 do 30. 9. 2014 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja za nedoločen čas za polni delovni čas za delovno mesto „likovni TV oblikovalec“. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je tožnik s 1. 10. 2014 prenehal opravljati delo za toženo stranko in ga je ponovno opravljal v času od 14. 1. 2015 do 31. 3. 2015 po novi pogodbi. Sodišče mu zato utemeljeno ni priznalo delovnega razmerja za čas od 1. 10. 2014 do 13. 1. 2015 in tudi ne delovnega razmerja po 1. 4. 2015. Tožnik namreč v 30 dnevnem roku po prenehanju dela za toženo stranko, to je od 31. 3. 2015 ni zahteval ugotovitve nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke, s katero je bilo odločeno, da se tožnici ustavi izplačevanje delne invalidske pokojnine, je odpadla pravna podlaga za izplačilo navedenega zneska. Zato je bil tožnici sporni znesek nakazan brez pravne podlage in ga je v skladu s 194. členom ZPIZ-2 dolžna vrniti.
pravočasna pritožba - postopek za ureditev stikov - nepravdna zadeva - sodne počitnice rok za vložitev pritožbe
Posebno ureditev poslovanja sodišč in tek procesnih rokov v času sodnih počitnic je uvedel Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/1994), ki je začel veljati 28. 4. 1994 in sicer v določbi 83. člena. Namen takšne takratne nove ureditve in opredelitve nujnosti tovrstnih nepravdnih zadev je bil usklajen s posebnim pomenom hitrosti reševanja zadev iz razmerij med starši in otroki zaradi narave teh razmerij in s takratno sodno pristojnostjo sodišč v odločanju o zadevah iz razmerij med starši in otroki. Takratna sodna pristojnost je bila podana za odločanje o vzgoji, varstvu in oskrbi ter preživljanju otrok, odločanje o stikih otrok s starši pa je bilo v pristojnosti upravnih organov (skrbstvenih organov). Leta 2004 je bila z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v sodno pristojnost prenesena tudi pristojnost za odločanje o stikih. Za odločanje o stikih, kadar se o njih ne odloča skupaj s sporom o varstvu in vzgoji otrok, je bilo določeno, da se odloča v nepravdnem postopku. Določba 83. člena ZS se v opredelitvi nujnih zadev pod točko 3 drugega odstavka vse od njegove uveljavitve do danes ni spremenila. Zato pa je glede na namen navedene določbe in naravo razmerij stikov otrok s starši tudi nepravdne zadeve, ki se nanašajo na stike otrok s starši, šteti kot nujne zadeve po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZS.
V predmetni pravdi je odločilno vprašanje, ali so toženci zavestno zavajali tožnika, da se je ta prav zaradi tega zavajanja odločil in najprej sprejel posel, nato pa pred zaključkom dela od posla ni odstopil. Gre namreč za škodo, ki naj bi jo toženci povzročili v zvezi s svojim delom, zato bi imel oškodovanec zahtevke do njih neposredno le, če bi škodo povzročili namenoma (drugi odstavek 147. člena OZ). Da je bila škoda povzročena namenoma (in ne zgolj iz malomarnosti), pa je dokazno breme tožeče stranke, ki bi morala dokazati, da so toženci vedeli, da tožeča stranka plačila ne bo dobila in so jo kljub temu prepričevali in prepričali, da sklene posel in ga izvede do konca.
ZUPJS člen 13, 14, 15, 16, 22, 22/1, 22/2, 51, 51/2, 51/2-10, 62, 62/3. ZDavP-2 člen 87.
pravice iz javnih sredstev - otroški dodatek - državna štipendija - znižano plačilo vrtca - materialni položaj družine - premoženjski cenzus
Ker tožničin dohodek presega cenzus, ki je določen za pridobitev pravice do otroškega dodatka, državne štipendije in za uveljavljanje znižanega plačila vrtca, tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem vtoževanih pravic iz javnih sredstev ni utemeljen.
ugovor tretjega – pravica, ki preprečuje izvršbo – pogodbeno pridobljena hipoteka – pridobitev lastninske pravice
Tretja bi lahko z verjetnostjo izkazala, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo le, če bi izkazala, da ima na spornih nepremičninah lastninsko pravico v pričakovanju, ki jo je pridobila pred upnikovo pogodbeno pridobitvijo hipoteke, kar pa iz njenih navedb v povezavi z zemljiškoknjižnim stanjem ne izhaja.