Ovadba oškodovanke kot tožilke je bila jasna in je na obdolženca naslavljala očitek, da je porezal dve veji drevesa, ki sta segali v zračni prostor nepremičnine v lasti njegove svakinje N.L., ena pa na parcelo oškodovanke kot tožilke. To kar sedaj oškodovanka kot tožilka očita v obtožnem predlogu pa je povsem drugo, saj obdolžencu očita, da je posekal dve debli drevesa, rastočega ob večstanovanjski hiši in obe debli s kraja odnesel, kar pomeni poškodovanje drevesa kot celote. Glede vej drevesa, ki segajo v zračni prostor sosednje nepremičnine je že državna tožilka odgovorila, da odstranitev teh ne predstavlja kaznivo dejanje, saj ima lastnik nepremičnine take veje pravico odstraniti in si jih prilastiti na podlagi 83. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pritožnica zato nima prav, da v konkretnem primeru ni pomembno, ali gre za deblo drevesa ali pa za veje le-tega. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo obtožni predlog oškodovanke kot tožilke, saj oškodovanec lahko prevzame pregon le za isto dejanje oziroma historični dogodek, glede katerega je tožilec zavrgel ovadbo ali odstopil od pregona.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015434
KZ-1 člen 300, 300/1. ZDR-1 člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - postopek kontrole hitrosti in zaustavitve vozila
Delo, ki ga je tožnik opravljal, ni bilo nevarno delo, saj je postopek kontrole hitrosti in zaustavitve vozila potekal povsem običajno, tožniku pa sta bila na pomoč, po tem ko je bilo ugotovljeno, da je ustavljeni voznik „zanimiv po mamilih“, poslana dva policista, tako da bi ga lahko trije policisti, če bi bilo potrebno, obvladali. Glede na navedeno ni podana niti krivdna niti objektivna odgovornost delodajalca za škodo, ki jo naj bi utrpel tožnik (policist) zaradi groženj, da ga bo ustavljena oseba pretepla in poškodovala, mu polomila rebra, mu prestrelila koleno, kupila orožje, mu na čelo prislonila Beretto in ga ustrelila, njegovo stanovanje zaminiral in vrgel v zrak skupaj z njegovo družino.
Tožnica je do dneva uveljavitve pravice do pokojnine dopolnila 61 let starosti in skupno 36 let, 6 mesecev ter 4 dni pokojninske dobe, od tega 35 let 5 mesecev in 10 dni pri slovenskem nosilcu zavarovanja, 4 mesece in 27 dni pri nosilcu zavarovanja v Črni gori in 7 mesecev ter 27 dni pri nosilcu zavarovanja Republike Hrvaške. Ker je pokojninska doba pri tujih nosilcih zavarovanja krajša od enega leta, jo je v skladu z mednarodnima sporazumoma prevzel slovenski nosilec zavarovanja. Pokojninska osnova je bila izračunana na podlagi plač iz obdobja 1980 do 1997 in je bila tožnici starostna pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo odmerjena v pravilni višini. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj za odmero starostne pokojnine v višjem znesku ni pravne podlage.
Po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidnosti, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, na podlagi Seznama telesnih okvar pridobijo pravico do invalidnine v skladu z ZPIZ-1, če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Od 1. 1. 2013 dalje, ko je začel veljati in se uporabljati novi ZPIZ-2, pravica do invalidnine iz naslova telesne okvare, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, ni več zagotovljena. Ker v obravnavani zadevi v zvezi z zatrjevanimi bolečinskimi težavami z ramenskima sklepoma ni dokazana nobena od funkcionalnih motenj iz B točke VI poglavja Seznama telesnih okvar (kot npr. nepregibnost ramenskega sklepa v ugodnem položaju; v neugodnem položaju ali kontraktura ramenskega sklepa), pri tožnici telesna okvara ni podana.
invalidska pokojnina - izpolnjevanje pokojninske dobe - gostota zavarovanja - pravice na podlagi invalidnosti
Pri pravici do invalidske pokojnine iz naslova I. kategorije invalidnosti, kakor pri pridobitvi pravic na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, zavarovanci pridobijo pravice, če je invalidnost posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti zavarovanec dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta (42. in 69. člen ZPIZ-2). Tožnik je do dneva nastanka invalidnosti 22. 4. 2013 dopolnil 6 let, 9 mesecev in 2 dni pokojninske dobe, za izpolnitev minimalne pokojninske dobe pa bi moral dopolniti 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Ker tožnik ne izpolnjuje potrebne pokojninske dobe za priznanje pravic na podlagi invalidnosti, tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
Upnik je pobotnemu ugovoru nasprotoval, v pobot uveljavljana terjatev tako ni nesporna, saj tudi ni ugotovljena v pravnomočni sodbi ali drugi vrsti enako kvalitetne listine. Zgolj predložena Pogodba o odstopu terjatve z dne 2.6.2015 (ki ni sklenjena v obliki notarskega zapisa) ni ustrezna listina, na podlagi katere bi v tem izvršilnem postopku dolžnik uspel s pobotnim ugovorom.
ZDR-1 člen 33, 87, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZDR člen 86.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - kršitev obveznosti obveščanja delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Iz opisa očitane kršitve, predvsem pa iz celotne obrazložitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, jasno izhaja, da tožena stranka tožnici ne očita zgolj, da je ni obvestila o razlogih za odsotnost, temveč tudi in predvsem to, da je pet dni zapored neupravičeno izostala z dela. Tako dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, ne pomeni le odpovednega razloga po 4. alineji, temveč tudi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 118. KZ-1 člen 20, 36a, 37, 258, 259, 259/1. ZPP člen 286, 286/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - neopravljanje dela iz razlogov na strani delodajalca
Sodišče pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vezano na ugotovitve in dokazne zaključke delodajalca, temveč presoja njihovo pravilnost in utemeljenost. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica očitanih kršitev (kršitev pri postopku izdaje potrdila o plačanih davkih in obveznih dajatvah davčnemu zavezancu, čeprav ta ni imel plačanih zapadlih davkov in obveznih dajatev, vodenje in koordiniranje postopka izdaje lažnega potrdila in pri tem kršenje notranjih pravil reševanja zadev in izdajanja potrdil ter opustitev dolžnega nadzorstva pri izdaji, pregledu in predaji potrdila) ni storila, zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni zakonita.
Ker tožnica v času prepovedi opravljanja dela ni delala iz razlogov na strani tožene stranke, ima na podlagi 137. člena ZDR-1 pravico do razlike v plači med plačo, ki bi jo prejela, če bi delala, in dejansko izplačanim nadomestilom plače, ki ga je prejela v času prepovedi opravljanja dela.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - mokra in blatna tla
Zaradi ugotovljenih okoliščin v rudniškem rovu, ki so konstantne in niso nikakršna posebnost in ob ugotovljenem ravnanju tožnika, kot potrebnem pri opravljanju njegovega dela nadzora, je bila hoja tožnika v rudniku brez dvoma nevarna dejavnost, njemu nastala škoda pa izvira iz te nevarne dejavnosti. Glede na ugotovljeno dejansko stanje o nastanku škodnega dogodka in posledični škodi je po presoji pritožbenega sodišča bilo pri tožnikovi hoji tveganje za nastanek njegove škode večje od običajnega in je v konkretnem primeru nevarnost za nastanek škode večja od tiste, s katero se človek srečuje pri običajnih vsakodnevnih opravilih, v tem primeru pri običajni hoji po mokrih in blatnih tleh. Zato je bila tožnikova hoja v ugotovljenih okoliščinah nevarna dejavnost in vzrok za nastalo škodo (149. člen Obligacijskega zakonika - OZ), za to škodo pa je odgovoren toženkin zavarovanec (150. člen OZ).
SOCIALNO VARSTVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014697
ZDSS-1 člen 70, 70-2. ZIZ člen 270. ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83, 83/1, 83/4.
delno plačilo za izgubljeni dohodek - začasna odredba - verjetnost izkazane terjatve
Tožnica je z verjetnostjo izkazala, da gre pri hčerki za bolezenska stanja po 3. odstavku 79. člena ZSDP-1, po katerem staršem teh otrok ob pogoju, da so zapustili trg dela zaradi otrokove oskrbe, pripada izplačilo delnega plačila za izgubljeni dohodek. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnica predlagala, da se toženi stranki naloži plačilo delnega plačila za izgubljeni dohodek v določenem znesku do konca postopka.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika - opravljanje pridobitnega dela v času bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
Tožnik v času odsotnosti z dela zaradi poškodbe ni spoštoval navodil osebnega oziroma imenovanega zdravnika, ko je v določenih dneh opravljal pridobitno delo in brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika odpotoval iz kraja bivanja. Zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nesorazmernost posega v pravico do socialne varnosti - sporočanje podatkov
Po prvem odstavku 67. člena ZUTD se denarno nadomestilo zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po poplačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožena stranka z odločitvijo, da tožniku brez posebnega predhodnega obvestila preneha pravica do denarnega nadomestila, ker v roku 8 dni zavodu ni sporočil prejetih zneskov, ki mesečno niso dosegli zneska 200,00 EUR, nesorazmerno posegla v tožnikovo pravico do socialne varnosti. Zato je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku na odpravo upravnih odločb in odločilo, da je tožena stranka za sporno obdobje dolžna tožniku izplačati zapadle zneske denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
nesklepčnost tožbe – pogodbeno dogovorjeno delo – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva
Poleg tega pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni prerekala dejstva (ki ga je zatrjevala tožeča stranka), da se omenjeni dobropis nanaša na omenjeno pogodbo z dne 8.8.2011. Neprerekana dejstva pa se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
ZDR člen 166. ZDSS-1 člen 41. ZPP člen 185. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 102.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - solidarnostna pomoč - prekoračitev tožbenega zahtevka
Ker je bila tožnica celotno referenčno obdobje v bolniškem staležu, potem pa ji je delovno razmerje prenehalo (zaradi invalidske upokojitve), objektivno ni mogla izvršiti pravice do izrabe letnega dopusta, saj za to ni imela priložnosti. Zato je upravičena do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja.
Tožnica je plačilo solidarnostne pomoči uveljavljala iz razloga, ker je zaradi posledic bolezni postala invalid I. kategorije. Čeprav je sodišče prve stopnje tožnici priznalo plačilo solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni, ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
Sodišče prve stopnje nadalje utemeljeno navaja, da je skladno z določilom 247. člena OZ pogodbeno kazen mogoče dogovoriti bodisi zaradi nepravilne izpolnitve (kamor sodi tudi izpolnitev z zamudo), bodisi zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, pri čemer je dodati, da če je kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo, ima upnik pravico zahtevati tako izpolnitev obveznosti kot pogodbeno kazen. Po stališču pritožbenega sodišča zato neizpolnitev obveznosti vedno ne izključuje uveljavljanja pogodbene kazni dogovorjene za primer zamude z izpolnitvijo, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Prav dejstvo, da dela niso bila dokončana, po stališču pritožbenega sodišča dokazuje, da je prišlo tudi do zamude z izpolnitvijo.
zakonske zamudne obresti - plačilo - zamuda v izvršitvi - izvršljivost posamičnega upravnega akta
V 197. členu ZPIZ-2 je določeno, da je tožena stranka dolžna plačati zamudne obresti na zapadle prejemke, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice izvršljiva. Kadar je v postopku uveljavljanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravica priznana, pa glede na 1. odstavek 182. člena ZPIZ-2 postane izvršljiva že prvostopenjska upravna odločba, saj morebitna pritožba ne zadrži njene izvršljivosti. Tožniku je bila višja starostna pokojnina odmerjena z upravno odločbo z dne 13. 8. 2013 ob upoštevanju osebnega dohodka iz naslova nadurnega dela in izplačana dne 10. 9. 2013, vključno z razliko med prvotno odmerjeno in ponovno odmerjeno pokojnino. Torej v zakonsko določenem roku od izdaje posamičnega upravnega akta o odmeri višjega zneska starostne pokojnine. V obravnavani zadevi tako ni zamude v izvršitvi izvršljivega posamičnega upravnega akta in je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska razlike starostne pokojnine.
invalid III. kategorije - spremembe v zdravstvenem stanju
Sodni izvedenec je podal izvedensko mnenje, da so pri tožnici zaradi njenega zdravstvenega stanja potrebne omejitve pri delu, in sicer lahko opravlja razgibano delo, kjer ni dvigovanja bremen nad 7 kg, ni stalnega sedenja, stalnega pripogibanja, stalne prisilne drže ledvene hrbtenice, s skrajšanim delovnim časom. Pri tožnici je še pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja v naslednjih letih in bi bil potreben kontrolni pregled čez največ 3 leta. Glede na na podano izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje tožnico utemeljeno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in ji priznalo pravico do delnega nadomestila za invalidnost na podlagi 86. člena ZPIZ-2, pri tem pa je odmero in izplačevanje navedenega nadomestila pravilno naložilo tožencu.
Tožnica je določnega dne po elektronski pošti poslala dopis, v katerem je napadla in diskreditirala delavca in v agresivnem, hujskaškem in sovražnem tonu uporabljala neprimerne, objektivno žaljive in podcenjujoče besede. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je vsebina dopisa objektivno žaljiva in da je tožnica z navedenim dejanjem izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, hkrati pa tudi naklepoma huje kršila pogodbeno in zakonsko obveznost prepovedi škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1. Poleg tega je tožnica zaradi večinskega poslovnega deleža v v konkurenčni družbi, ki se enako kot tožena stranka ukvarja z dejavnostjo čistilnih servisov in je tudi invalidsko podjetje, imela odločilen vpliv na poslovanje konkurenčne družbe in bi lahko znanja in podatke, pridobljene pri delu pri toženi stranki, uporabljala v navedeni družbi, s čimer je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbeno in zakonsko konkurenčno prepoved iz 39. člena ZDR-1. Zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1.
Ob
osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije člen 20, 20/3, 20/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - kolektivna pogodba - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
V četrtem odstavku 20. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine Slovenije je določeno, da se v primeru, če se po zaključenem postopku izredne odpovedi ugotovi, da je bil delavec upravičeno odsoten, šteje, da odpoved ni bila podana. Ker se je po zaključenem postopku izredne odpovedi ugotovilo, da je bila tožnica v spornem obdobju upravičeno odsotna z dela, se šteje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana. Poleg tega tožena stranka v izredni odpovedi ni navedla, opisala ali se sklicevala na okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja (1. odstavek 109. člena ZDR-1), kar sicer glede na določila ZDR-1 ni potrebno, bi pa morala tožena stranka okoliščino v zvezi z nezmožnostjo nadaljevanja delovnega razmerja do poteka časa navajati in dokazati v sodnem postopku. Tožena stranka tega v odgovoru na tožbo ter v sodnem postopku ni dokazala, zato ni izkazan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do poteka časa. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
pravica do povrnitve škode – neupravičeno izrečena globa za prekršek – odškodnina – neupravičena pridobitev – pred pravnomočnostjo plačana globa – zahteva za sodno varstvo – tek obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nepoštenost pridobitelja
Temeljni pogoj za pravico do povrnitve škode zaradi plačila globe pred pravnomočnostjo iz 193. člena ZP-1 je, da je bila globa plačana neupravičeno, torej da nima podlage v kasneje izrečeni sankciji, ali da plačilo ni zapadlo.
Tožeči stranki sta hkrati vložili zahtevo za varstvo zakonitosti in plačali izrečeno globo. Ker sta torej globo plačali še pred njeno pravnomočnostjo, pa tega nista bili dolžni, tožene stranke ni mogoče šteti za nepoštenega pridobitelja v smislu 193. člena OZ že od trenutka prejema plačila.