zakonske zamudne obresti - plačilo - zamuda v izvršitvi - izvršljivost posamičnega upravnega akta
V 197. členu ZPIZ-2 je določeno, da je tožena stranka dolžna plačati zamudne obresti na zapadle prejemke, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v roku 60 dni od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice izvršljiva. Kadar je v postopku uveljavljanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravica priznana, pa glede na 1. odstavek 182. člena ZPIZ-2 postane izvršljiva že prvostopenjska upravna odločba, saj morebitna pritožba ne zadrži njene izvršljivosti. Tožniku je bila višja starostna pokojnina odmerjena z upravno odločbo z dne 13. 8. 2013 ob upoštevanju osebnega dohodka iz naslova nadurnega dela in izplačana dne 10. 9. 2013, vključno z razliko med prvotno odmerjeno in ponovno odmerjeno pokojnino. Torej v zakonsko določenem roku od izdaje posamičnega upravnega akta o odmeri višjega zneska starostne pokojnine. V obravnavani zadevi tako ni zamude v izvršitvi izvršljivega posamičnega upravnega akta in je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska razlike starostne pokojnine.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015049
ZPP člen 195, 343, 343/4. ZDR člen 184. OZ člen 149.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - odbitna franšiza
Prva tožena stranka je s tretje toženo stranko opravljala dela na skupnih projektih, in sicer kot podizvajalec z orodjem tretje tožene stranke. Tožniku, ki je bil pri prvi toženi stranki zaposlen kot varilec in je z električno brusilko z zaščitnim ščitom brusil oziroma čistil zvar, je spornega dne zgrabilo brusilko in mu jo izbilo iz roke, tako da se je z njo porezal med vratom in prsnim košem in utrpel vreznine sprednjega spodnjega dela vratu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je prva tožena stranka skladno s 184. členom ZDR kot delodajalec tožniku odgovorna za škodo, ki mu je nastala pri delu oziroma v zvezi z delom, in sicer po splošnih pravilih civilnega prava. Električna brusilka je nevarna stvar, do nezgode pa je prišlo zato, ker je zvar zgrabil brusilko. Zato je podana objektivna odgovornost prve tožene stranke za nastalo škodo. Pri tem ni pomembno, da je prva tožena stranka uporabljala električno brusilko, ki je bila v lasti tretje tožene stranke. Dejavnost, ki jo je izvajala prva tožena stranka, to je brušenje zvarov, je na način, kot se to dela, tudi ob pravilni uporabi stroja nevarna dejavnost.
SZ-1 člen 10, 83, 87, 103, 103/5, 112, 112/1, 112/3.
najemna pogodba za stanovanje - neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - posebni odpovedni razlog - lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe
Okoliščine v zvezi z objektom odpovednega razloga obstoja drugega primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe v smislu 10. člena SZ-1 je treba presojati v času, ko je lastnik stanovanja zanj izvedel in nanj opazil najemnika.
nesklepčnost tožbe – pogodbeno dogovorjeno delo – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva
Poleg tega pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni prerekala dejstva (ki ga je zatrjevala tožeča stranka), da se omenjeni dobropis nanaša na omenjeno pogodbo z dne 8.8.2011. Neprerekana dejstva pa se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preizkus alkoholiziranosti
Tožena stranka, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo, je sprejela Pravilnik o prepovedi uživanja alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc, ki izrecno določa, da ima družba glede pitja alkohola in uživanja prepovedanih substanc med delovnim časom ničelno toleranco, prisotnost alkohola v krvi oziroma izdihanem zraku nad 0,00 mg etanola/l izdihanega zraka oziroma 0,00 g/kg promila alkohola pa predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Zato je tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je bilo ob preizkusu alkoholiziranosti ugotovljeno, da je imel tožnik 0,12 g alkohola/kg.
delna invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid III. kategorije invalidnosti - invalid i. kategorije invalidnosti
V 159. členu ZPIZ-1 je določeno, da se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da določila 159. člena ZPIZ-1 ni mogoče v konkretni zadevi tolmačiti tako, da se delna invalidska pokojnina, priznana skladno s 93. členom ZPIZ-1, tožniku preneha izplačevati zgolj zato, ker so mu bile priznane nove stvarne omejitve delovne zmožnosti. Razlog, da tožnik ni začel opravljati novega dela (tožniku je od 1. 6. 2010 dalje pripadala pravica do dela na drugem delu z omejitvami), je v tem, da je bil ves čas neprekinjeno v bolniškem staležu, do njegove invalidske upokojitve. Kadar v celoti in sočasno z novo odločitvijo o novih pravicah iz naslova invalidnosti ni odločeno, ima zavarovanec še nadalje priznano pravico do delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, ki mu jo je tožena stranka dolžna izplačevati vse do takrat, dokler ne odloči, ali in v kakšni višini gre tožniku nova pravica. S takšnim postopanjem se varuje položaj delovnih invalidov, saj v nasprotnem primeru pride do tega, da so zavarovancem priznane nove pravice, denarne dajatve iz naslova novih pravic pa niso še določene. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da ima tožnik tudi v spornem obdobju pravico do izplačevanja delne invalidske pokojnine, pravilna.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015081
OZ člen 131, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - nezgoda pri delu - delovni stroj - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek
Tožnik se je poškodoval na delu pri prvotoženi stranki, ko mu je pri odpravljanju zastoja obdelovancev pri polnjenju peči na določeni liniji, cilinder, ki je potiskal obdelovance navzgor v vibracijsko korito, stisnil sredinec desne roke med obdelovanec in omejevalec, zaradi česar je prišlo do amputacije zgornjega členka sredinca desne roke. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da delovni stroj, na katerem je svoje delo opravljal tožnik, ni nevarna stvar oziroma delo z njim ni nevarna dejavnost. Da je stroj, na katerem je delal tožnik v času nezgode pri delu, nevarna stvar, izhaja že iz njegovih lastnosti, načina delovanja in uporabe. Nevarnost bi lahko prvotožena stranka kot delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, zmanjšala, vendar je kljub vsemu ne bi mogla spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Obratovanje dela linije, na kateri je tožnik nalagal peč, je v konkretnih okoliščinah po svoji naravi predstavljalo povečano nevarnost za življenje in zdravje oziroma povečano nevarnost nastanka škode za okolico, kar je terjalo povečano pozornost prvotožene stranke, ki se je ukvarjala s s takšno dejavnostjo. Zato sta prvotožena stranka kot družba, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo oziroma kot imetnik tega stroja in drugotožena stranka, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost za škodo objektivno odškodninsko odgovorni za škodo, ki je nastala tožniku. Če delavec opravlja delo na nedovoljen način, kot mu je naloženo s strani delodajalca, to delodajalca niti delno ne razbremeni odgovornosti za škodo, ki jo delavec pri delu utrpi. Pri tožnikovem delu je šlo za ustaljen način odpravljanja zelo pogostih zastojev s poseganjem z roko v delujoč stroj, pri čemer je tožnika k temu, da linije ni izklopil, dodatno sililo normirano delo. Zato tožniku ni mogoče očitati niti 20 % prispevka k nastanku škode, kot je to zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je zato tožnikovi pritožbi ugodilo in mu prisodilo še odškodnino, ki predstavlja 20 % delež vtoževane odškodnine.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4, 17/5, 17/7. 17/8, 17/9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka ni dokazala, katere kriterije iz Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti je uporabila pri določitvi presežnih delavcev, niti na kakšen način jih je uporabila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka kršila določila Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti, pri čemer je kot odločilni glavni kriterij štela delovno dobo delavcev pri njej in tako odpustila tožnika, ki se je izmed primerljivih delavcev zaposlil zadnji. Tožena stranka namreč ni ugotavljala delovnih izkušenj tožnika in primerljivih delavcev, pri tem pa ni mogoče upoštevati le delovnih izkušenj, ki jih je tožnik pridobil pri toženi stranki, pač pa vse pridobljene delovne izkušnje na enakih ali sorodnih delih v času trajanja delovnih razmerij. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
vstop v pravdo novega upnika - pravno nasledstvo stečajnega dolžnika - prenos terjatve - plačilo dostavljenega blaga - dokazna ocena
Ko v pravdo vstopi namesto tožeče stranke subjekt, na katerega je bila prenesena terjatev na podlagi 374. člena ZFPPIPP, ne gre za postopkovno situacijo iz 190. člena ZPP, ampak za pravno nasledstvo stečajnega dolžnika, čemur se nasprotna stranka (tožena stranka) ne more upirati, oziroma ni na njej, da bi se do tega vstopa izjavljala.
Tožnik je v obravnavanem individualnem delovnem sporu zoper drugo toženko uveljavljal solidarno plačilo odpravnine. Obveznost plačila odpravnine je solidarna samo, če tako določa zakon ali če se o tem izrecno dogovorita stranki. ZDR v prvem odstavku 109. člena določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dolžan delavcu izplačati odpravnino. Delavcu je tako odpravnino dolžan izplačati tisti delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, v konkretnem primeru prva toženka, zato ni bistveno, kdo je bil tožnikov dejanski delodajalec. Solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve delavca do delodajalca prevzemnika je sicer določena v četrtem odstavku 73. člena ZDR. Delodajalec prenosnik je skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi delavca, če so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe. Ker tožnik ni bil tisti, ki je zaradi poslabšanja pogojev odpovedal pogodbo o zaposlitvi, terjatev iz naslova plačila odpravnine pa ni nastala do datuma prenosa, niso podani pogoji iz 4. odstavka 73. člena ZDR za solidarno odgovornost druge toženke.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov tožnika zoper prvo toženo stranko. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je tožnik v stečajnem postopku prijavil stroške postopka, vendar jih je stečajna upraviteljica prerekala. Ker tožnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ni predlagal nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, je skladno s sedmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP terjatev iz naslova pravdnih stroškov v razmerju do stečajnega dolžnika (prve toženke) prenehala.
ZDZdr člen 39, 67, 67/1. ZPP člen 343. ZNP člen 33.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do pritožbe - pritožba po izteku roka - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe - tehtni razlogi - prizadetost pravic strank
Sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka (prim. 33. člen ZNP).
OZ člen 637, 639. ZPP člen 106, 286b. Ustava RS člen 22.
pravica do izjavljanja v postopku – pravica do informacije
Da se lahko strankam zagotovi pravica do izjavljanja, jim mora biti kot predpogoj zagotovljena pravica do informacije. To pravico sodišče omogoči (med drugim tudi) tako, da vloge pravdnih strank vroča vsem preostalim strankam v postopku. Toženki iz tega postopka sta navadni sospornici, vsaka s svojim pooblaščencem, zato bi moralo sodišče vloge vsake izmed njiju vročati tudi drugi.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3. ZUP člen 237, 237-7. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
preplačilo - vrnitev preveč izplačanih zneskov - nasprotje v izreku - zmotna uporaba materialnega prava - procesna kršitev
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da višine preplačila, ugotovljene v izpodbijanem drugostopenjskem upravnem aktu, ni mogoče preizkusiti. Izrek odločbe ni jasen in je sam s seboj v nasprotju ter tudi v nasprotju z obrazložitvijo. To pomeni, da je v izpodbijanih upravnih odločbah prišlo do bistvene kršitve iz 7. točke 237. člena ZUP, zaradi katerih jih ni mogoče preizkusiti. Zaradi ugotovljene procesne kršitve je sodišče prve stopnje izpodbijane nezakonite upravne akte utemeljeno odpravilo. Vendar za sodno socialni spor načeloma velja, da gre za spor polne jurisdikcije. To načelo je implementirano v 2. odstavku 81. člena ZDSS-1, po katerem sodišče v primeru, ko tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijana upravna akta delno ali v celoti odpravi in samo odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Te določbe pa sodišče prve stopnje s tem, ko je le odpravilo izpodbijane posamične upravne akte, ni pravilno uporabilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča v izpodbijani I. točki izreka delno spremenilo tako, da je po odpravi upravnih aktov zaradi ugotovljene bistvene kršitve ZUP, zadevo potrebno vrniti v ponovno predsodno upravno odločanje.
ZSV člen 9, 10, 10/1, 11, 11/1, 11/1-4, 100, 100/3.
institucionalno varstvo - plačilo - oče - otrok - samska oseba
Pravica do oprostitve plačila storitev institucionalnega varstva je odvisna od materialnega položaja osebe. Po 9. členu ZUPJS se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. V prvem odstavku 10. člena ZUPJS je določeno, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo še zakonec ali izven zakonski partner ter otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati. Ker upravičenka ni v nobenem od naštetih družinskih razmerjih, ni pravilno, da je tožena stranka pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila storitev institucionalnega varstva upoštevala tudi očeta upravičenke in da tožnice ni obravnavala kot samsko osebo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo izpodbijanih upravnih aktov in je zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - varstveni dodatek
Po 7. odstavku 36. člena ZSVarPre se upravičencu do trajne denarne socialne pomoči ali upravičencu, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, če je lastnik nepremičnine, z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti to nepremičnino, v korist Republike Slovenije. Skladno s 53. členom ZSVarPre se upravičencu do varstvenega dodatka, če je lastnik nepremičnine, z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti to nepremičnino, v korist Republike Slovenije. Tožniku so bile priznane pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015. Tožnik je tudi lastnik nepremičnine in je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat. V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po 7. odstavku 36. člena ZSVarPre kot tudi po 53. členu ZSVarPre. Zato tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke v delu, v katerem tožniku prepoveduje odtujitev in obremenitev stanovanja, ni utemeljen.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 34, 84, 84/2, 85, 85/2, 86, 86/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni
Tožnik je spornega dne v času bolniškega staleža kljub prepovedi izhodov odpotoval izven kraja bivanja brez dovoljenja osebne zdravnice. Kršil pa je tudi zdravniška navodila, saj ima kot invalid III. kategorije invalidnosti prepoved dvigovanja bremen, težjih od 5 kg. Pri prodaji plinske jeklenke je namreč z dvigom jeklenke, ki je bila težka 30 kg, ravnal v nasprotju z zdravniškimi navodili in zdravniškim spričevalom. Zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen pa je tudi drugi pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer nezmožnost opravljanja dela do izteka odpovednega roka. Zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni predstavlja ravnanje, ki pomeni izgubo zaupanja tožene stranke do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče do izteka odpovednega roka. Tožnik je z ravnanjem v nasprotju z navodili v odločbah ZPIZ in ZZZS ter navodilih pristojne osebne zdravnice kršil tudi pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (34. člen ZDR-1). Tožena stranka je tožniku utemeljeno očitala hudo malomarnost, saj je iz odločbe ZZZS jasno izhajala obveznost ravnanja v skladu z navodili lečečega zdravnika in prepoved potovanja izven kraja bivanja brez odobritve izbranega zdravnika. Ravnanja v nasprotju z zdravniškimi navodili v času bolniškega staleža predstavljajo grožnjo tudi za poslabšanje zdravstvenega stanja, posebno s prenašanjem težjih bremen. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZLPP člen 5, 5/1. ZSKZ člen 14, 14/3. ZLNDL člen 3,5. ZCes-1 člen 39, 39/2. ZFPPIPP člen 22.
ugotovitev lastninske pravice - izločitev nepremičnin iz stečajne mase - družbeni kapital podjetja - kmetijska zemljišča - gozdovi - nezazidana stavbna zemljišča
Iz drugega stavka tretjega odstavka 14. člena ZSKZ namreč jasno izhaja, da tisti del kmetijskih zemljišč in gozdov (nezazidana stavbna zemljišča, ki na dan 11.3.1993 v prostorskem izvedbenem aktu niso bila določena kot nezazidana stavbna zemljišča), ki je bil na dan 11.3.1993 v upravljanju občine, postane s tem dnem last občine, na območju katere leži, preostala kmetijska zemljišča in gozdovi pa preidejo na dan 11.3.1993 v last Republike Slovenije.
Prav tako je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo (na podlagi arhivskih posnetkov Geodetskega inštituta Slovenije na dan 16.6.1991), da gre pri omenjenih nepremičninah iz točke I izreka izpodbijane sodbe za zemljišča, po katerih so že pred letom 1991 potekale občinske ceste in poti (to izhaja tudi iz priloženih potrdil o namenski rabi, potrdil o kategorizaciji občinskih cest in rednih izpiskov iz zemljiške knjige). To pa pomeni, da gre za nezazidana stavbna zemljišča, ki se štejejo za kmetijska zemljišča in gozdove in ki so bila na dan 11.3.1993 v upravljanju tožeče stranke (drugi odstavek 39. člena Zakona o cestah). Nobenega dvoma tudi ni, da gre za nepremičnine, ki ležijo na območju tožeče stranke.
pravica do povrnitve škode – neupravičeno izrečena globa za prekršek – odškodnina – neupravičena pridobitev – pred pravnomočnostjo plačana globa – zahteva za sodno varstvo – tek obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nepoštenost pridobitelja
Temeljni pogoj za pravico do povrnitve škode zaradi plačila globe pred pravnomočnostjo iz 193. člena ZP-1 je, da je bila globa plačana neupravičeno, torej da nima podlage v kasneje izrečeni sankciji, ali da plačilo ni zapadlo.
Tožeči stranki sta hkrati vložili zahtevo za varstvo zakonitosti in plačali izrečeno globo. Ker sta torej globo plačali še pred njeno pravnomočnostjo, pa tega nista bili dolžni, tožene stranke ni mogoče šteti za nepoštenega pridobitelja v smislu 193. člena OZ že od trenutka prejema plačila.