ZUPJS člen 13, 14, 15, 16, 22, 22/1, 22/2, 51, 51/2, 51/2-10, 62, 62/3. ZDavP-2 člen 87.
pravice iz javnih sredstev - otroški dodatek - državna štipendija - znižano plačilo vrtca - materialni položaj družine - premoženjski cenzus
Ker tožničin dohodek presega cenzus, ki je določen za pridobitev pravice do otroškega dodatka, državne štipendije in za uveljavljanje znižanega plačila vrtca, tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem vtoževanih pravic iz javnih sredstev ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov - zamudna sodba - izpodbojni razlog
Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava tožbene navedbe. S tem postanejo tožbene navedbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati, ni pa jih tudi mogoče več izpodbijati. Posledica neaktivnosti tožene stranke je, da lahko izpodbija zamudno sodbo le glede preizkusa, ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, glede na dejansko stanje, ki izhaja iz tožbe. Ni mogoče z dodatnimi navedbami vplivati na to, da bi se materialnopravna presoja obravnavala glede na širše in drugačno dejansko stanje od tistega, ki izhaja iz tožbe. Prav to poskuša tožena stranka s pritožbo, s katero želi celovito obravnavati zadevo. Glede na pasivnost tožene stranke sodišče prve stopnje o možnosti ali nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja ni moglo odločati, saj tožnik takšnega predloga v tožbi ni podal, sodišče samo pa tudi ni moglo ugotoviti interesov obeh strank, kot to določa 1. odstavek 118. člena Zakona o delovnih razmerjih. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je sploh mogoče nadaljevanje delovnega razmerja.
Upnik je pobotnemu ugovoru nasprotoval, v pobot uveljavljana terjatev tako ni nesporna, saj tudi ni ugotovljena v pravnomočni sodbi ali drugi vrsti enako kvalitetne listine. Zgolj predložena Pogodba o odstopu terjatve z dne 2.6.2015 (ki ni sklenjena v obliki notarskega zapisa) ni ustrezna listina, na podlagi katere bi v tem izvršilnem postopku dolžnik uspel s pobotnim ugovorom.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 11/2, 17, 17/4, 22, 5, 200, 200/1, 200/2. ZDR člen 9.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je delo za toženo stranko opravljal osebno in je zanj mesečno prejemal plačilo. Delo je opravljal po navodilih in pod nadzorom delodajalca, enako kot redno zaposleni delavci. Izpolnjeval je tudi razpisne pogoje za opravljanje dela. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki od 29. 9. 2011 do 30. 9. 2014 z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja za nedoločen čas za polni delovni čas za delovno mesto „likovni TV oblikovalec“. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je tožnik s 1. 10. 2014 prenehal opravljati delo za toženo stranko in ga je ponovno opravljal v času od 14. 1. 2015 do 31. 3. 2015 po novi pogodbi. Sodišče mu zato utemeljeno ni priznalo delovnega razmerja za čas od 1. 10. 2014 do 13. 1. 2015 in tudi ne delovnega razmerja po 1. 4. 2015. Tožnik namreč v 30 dnevnem roku po prenehanju dela za toženo stranko, to je od 31. 3. 2015 ni zahteval ugotovitve nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Pri povrnitvi vlaganj gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. To pomeni, da mora tožena stranka tožeči vrniti tisto, za kar je bila obogatena, to je, kolikor je bil objekt na dan primopredaje zaradi vlaganj vreden več, kot če teh vlaganj ni bilo. Ob opisanem izhodišču računovodski standardi nimajo nobene neposredne zveze z dejanskim povečanjem vrednosti, zato je izvedenec pravilno izhajal iz fizičnega zastaranja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015434
KZ-1 člen 300, 300/1. ZDR-1 člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - postopek kontrole hitrosti in zaustavitve vozila
Delo, ki ga je tožnik opravljal, ni bilo nevarno delo, saj je postopek kontrole hitrosti in zaustavitve vozila potekal povsem običajno, tožniku pa sta bila na pomoč, po tem ko je bilo ugotovljeno, da je ustavljeni voznik „zanimiv po mamilih“, poslana dva policista, tako da bi ga lahko trije policisti, če bi bilo potrebno, obvladali. Glede na navedeno ni podana niti krivdna niti objektivna odgovornost delodajalca za škodo, ki jo naj bi utrpel tožnik (policist) zaradi groženj, da ga bo ustavljena oseba pretepla in poškodovala, mu polomila rebra, mu prestrelila koleno, kupila orožje, mu na čelo prislonila Beretto in ga ustrelila, njegovo stanovanje zaminiral in vrgel v zrak skupaj z njegovo družino.
ZPI-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 145, 403, 403/3.
telesna okvara - sprememba zakona - invalidnina - seznam telesnih okvar
ZPIZ-2 ne zagotavlja več pravice do invalidnine za telesno okvaro, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, temveč samo za telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pri tožnici ni podana takšna poškodovanost ali onesposobljenost, za kateri bi bile v Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar določene telesne okvare. Zato tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do invalidnine ni utemeljen.
V nadaljnjih vlogah je sicer podal tudi predloge „kot do sedaj“ vendar je tak dokazni predlog nesubstanciran, saj ne pove, v zvezi s konkretno katerim dejstvom predlaga zaslišanje priče Temnika. Dokazni predlog je bil zato pravilno zavrnjen.
Priča je v skladu z določbami ZPP podala pisno izjavo, iz katere izhaja le, da je kontaktirala s prvim tožnikom glede plačila in da mu je predlagala, da se obrne na investitorja objekta. Ko je sodišče to izjavo prebralo, je tožeča stranka sicer res zahtevala zaslišanje, vendar dejstva, ki izhajajo iz izjave, po stališču sodišča prve stopnje v zadevi niso relevantna, saj se nanašajo na obdobje, ko so bila dela že opravljena, poleg tega pa v izjavi ni ničesar glede tožencev. Tožeča stranka v zvezi s tem na naroku ni imela nobenih ugovorov (da bi priča lahko izpovedovala še o čem drugem), zato je bil dokazni predlog za zaslišanje priče pravilno zavrnjen, ker se ni nanašal na odločilno dejstvo v zadevi.
Gre namreč za škodo, ki naj bi jo toženci povzročili v zvezi s svojim delom, zato bi imel oškodovanec zahtevke do njih neposredno le, če bi škodo povzročili namenoma (drugi odstavek 147. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Da je bila škoda povzročena namenoma (in ne zgolj iz malomarnosti), pa je dokazno breme tožeče stranke, ki bi morala dokazati, da so toženci vedeli, da tožeča stranka plačila ne bo dobila in so jo kljub temu prepričevali in prepričali, da sklene posel in ga izvede do konca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - popoldanski s. p. - soglasje delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da naj bi brez njenega soglasja opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da soglasje k delu tožnika, kot ga je podala tožena stranka (soglasje za opravljanje popoldanskega s. p. za dejavnost trženja in prodaje domačih pridelkov svoje družine), ni bilo dano samo za čas veljavnosti prve pogodbe o zaposlitvi. To soglasje namreč ni bilo časovno omejeno in tudi ni bilo vezano na konkretno pogodbo o zaposlitvi, ampak je bilo podano v zvezi z zaposlitvijo, ne glede na kasnejšo spremembo delovnega mesta. Poleg tega tožena stranka soglasja ni preklicala, čeprav bi to ob podpisu druge pogodbe o zaposlitvi lahko storila. Tožena stranka tudi ni uspela dokazati, kaj konkretno naj bi tožnik med delovnim časom opravljal za svoj s. p., pri čemer izpisek iz Poslovnega registra Slovenije ne dokazuje, da je tožnik opravljal kakšno drugo dejavnost od tiste, za katero je predhodno pridobil soglasje tožene stranke. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
denarno nadomestilo za čas brezposlenosti - zmotna uporaba materialnega prava - izključitveni razlog
Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje nadomestila za primer brezposelnosti, ker pred pristojnim delovnim sodiščem ni uveljavljal nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (4. alinea 2. odstavka ZUTD) oziroma za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva, ker mu ni bilo ponujeno ustrezno delovno mesto (8. alinea 2. odstavka ZUTG). Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Za izključitveni razlog iz 4. alineje 2. odstavka 63. člena ZUTD bi šlo samo v primeru, če bi tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi delodajalčeve redne odpovedi, ker delavec ni sprejel predloga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas. Tožniku pa je bilo v konkretnem primeru ponujeno neustrezno delovno mesto oziroma neustrezna zaposlitev, ki je tožnik ni sprejel, zato ne gre za izključitveni razlog po 4. alineji 2. odstavka 63. člena ZUTD. Poleg tega pri tožniku ni šlo za prenehanje delovnega razmerja po določbah ZDR, ki določajo posebno varstvo pred odpovedjo, tako da že iz tega razloga ne gre za dejanski stan iz 8. alineje 2. odstavka 63. člena ZUTD in za izključitveni razlog za pridobitev pravice do nadomestila za primer brezposelnosti. Ker pri tožniku nista podana izključitvena razloga ne po 4. in ne po 8. alineji 2. odstavka 63. člena ZUTD za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, sta izpodbijani odločbi tožene stranke nepravilni in nezakoniti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi kot nezakoniti odpravilo in tožniku od 30. 5. 2012 priznalo pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ter odločilo, da bo o odmeri in izplačevanju nadomestila za primer brezposelnosti odločeno s posebno odločbo v roku 30 dni.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0004510
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4.
predhodna odredba - rubež denarnih sredstev na računu - odločba Ustavnega sodišča - nastanek škode
Tožeča stranka v stečajnem postopku nad dolžnikom ne bi imela ločitvene pravice, četudi bi bila denarna sredstva še zarubljena, saj predhodne odredbe tožeča stranka do začetka stečajnega postopka ni opravičila, z začetkom stečajnega postopka pa je to pravico izgubila in ji ni mogla nastati škoda, kot jo je zatrjevala in jo je vezala na predhodno odredbo in na njeni podlagi pridobljeno ločitveno pravico.
ZPP 314, 314/1, 314/3. ZDR-1 člen 6, 84, 85, 85/2, 85/3, 89, 89/1, 89/1-3, 89/3. ZVKSES člen 23, 23/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - delna sodba
Vsi vodje projektov pri toženi stranki so opravljali tudi delo na reševanju reklamacij. Tožnica s tem v zvezi neutemeljeno navaja, da 3. člen pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 3. 2007 (A1) med delovnim nalogami tožnice izrecno ne navaja sodelovanja v postopku reklamacij, temveč je to določil šele Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 27. 6. 2013. Naloge v zvezi z odpravo reklamacij se namreč nanašajo na vodenje projektov, oziroma predstavljajo fazo v projektu, saj je investitor oziroma prodajalec stanovanj v skladu z Zakonom o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb dolžan tudi odpravljati napake na prodanih stanovanjih. Zato je tožena stranka tožnici kot vodji projektov in univerzitetni diplomirani inženirki arhitekture utemeljeno odredila sodelovanje v postopkih reklamacij že na podlagi naloge iz 3. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da tožnica opravlja naloge vodenja in sodelovanja v projektnih skupinah za najzahtevnejše in ključne projekte ..., oziroma se naloge na reševanju reklamacij lahko štejejo za naloge iz tega delokroga. Zato ni odločilno, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena pred sprejetjem Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 27. 6. 2013, ki je te naloge izrecno opredelil kot naloge vodje projektov.
ZPP člen 17, 32, 32/2, 32/2-7, 482, 482/1, 482/1-1. ZDR člen 72. ZDSS-1 člen 5, 5/1-b.
stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost - pogodba o poslovodenju
Tožeča stranka je v obravnavanem sporu zoper toženca uveljavljala plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi v višini 10.000,00 EUR. Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. V tožbi je tožeča stranka trdila, da je toženec kršil pogodbo o poslovodenju. Toženec je opravljal funkcijo direktorja na podlagi sklenjene pogodbe o poslovodenju in ne na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V spornem primeru je zato treba izhajati iz položaja in delovanja poslovodje v smislu njegove (ne)samostojnosti v odnosu do gospodarske družbe in pri njegovem delu, pri tem pa upoštevati, da se položaj poslovodje ureja in varuje v okviru statusnega prava in da se instituti delovnega prava uporabljajo le subsidiarno, če poslovodna oseba sklene pogodbo o zaposlitvi. To pa utemeljuje presojo odškodninskega spora zaradi zatrjevane kršitve konkurenčne prepovedi proti (nekdanjemu) direktorju po statusnopravni in ne delovnopravni zakonodaji, kar pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem v smislu točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče kot specializirano sodišče. Odločitev, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, je zato pravilna.
Ni pa pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Po 1. točki prvega odstavka 482. člena ZPP veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča. Ker gre v spornem primeru za spor med družbo (tožečo stranko) in članom organa upravljanja (tožencem), za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, gre torej za gospodarski spor, zato je za odločitev stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi toženca ter spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka izpodbijanega sklepa tako, se še zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču.
založitev pravdnih stroškov – priča – povrnitev potrebnih stroškov priče – potni stroški priče
Ker sta dokazni predlog za zaslišanje priče podali obe pravdni stranki, je vsaka od njiju dolžna založiti polovico stroškov, potrebnih za njen prihod na sodišče.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije člen 20, 20/3, 20/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - kolektivna pogodba - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
V četrtem odstavku 20. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine Slovenije je določeno, da se v primeru, če se po zaključenem postopku izredne odpovedi ugotovi, da je bil delavec upravičeno odsoten, šteje, da odpoved ni bila podana. Ker se je po zaključenem postopku izredne odpovedi ugotovilo, da je bila tožnica v spornem obdobju upravičeno odsotna z dela, se šteje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana. Poleg tega tožena stranka v izredni odpovedi ni navedla, opisala ali se sklicevala na okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja (1. odstavek 109. člena ZDR-1), kar sicer glede na določila ZDR-1 ni potrebno, bi pa morala tožena stranka okoliščino v zvezi z nezmožnostjo nadaljevanja delovnega razmerja do poteka časa navajati in dokazati v sodnem postopku. Tožena stranka tega v odgovoru na tožbo ter v sodnem postopku ni dokazala, zato ni izkazan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do poteka časa. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 148, 276, 276/1. OZ člen 131.
invalidka pokojnina - invalid I. kategorije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - nov predlog
Izvedenski organ je v postopku podal izvedensko mnenje, da je pri tožnici potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije in da glede na neskladnost med psihiatričnimi ambulantnimi izvidi in osebnim pregledom ter mnenjem psihologa pri tožnici diagnostični postopek ni končan, zato predlaga resno hospitalno obravnavo, v okviru katere naj se pojasni, ali gre za hujšo duševno motnjo (psihozo). V konkretnem primeru ne gre za vprašanje, ali je pri tožnici zdravljenje končano, temveč je odprto vprašanje, ali pri tožnici obstaja globlja psihopatologija v smislu psihoze in če obstaja, kako omenjena diagnoza oziroma zdravstveno stanje vpliva na tožničino delovno zmožnost. Neopravljeni diagnostični postopek pa pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na presojo izpodbijanih odločb tožene stranke in na priznanje pravice do invalidske pokojnine, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
obveznost plačila - plačilo plače - razlike v plači - zmotna uporaba materialnega prava - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti - bruto - neto
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačilo zakonskih zamudnih obresti od bruto zneska regresa za leto 2009. V skladu z ZPSV in ZDoh-2 se davki in prispevki obračunavajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila plače in jih je delodajalec dolžan plačati pristojnim skupnostim, zato je tožnica upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti od neto zneska in ne bruto zneska. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2009, obračunanega od določenega bruto zneska.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - mokra in blatna tla
Zaradi ugotovljenih okoliščin v rudniškem rovu, ki so konstantne in niso nikakršna posebnost in ob ugotovljenem ravnanju tožnika, kot potrebnem pri opravljanju njegovega dela nadzora, je bila hoja tožnika v rudniku brez dvoma nevarna dejavnost, njemu nastala škoda pa izvira iz te nevarne dejavnosti. Glede na ugotovljeno dejansko stanje o nastanku škodnega dogodka in posledični škodi je po presoji pritožbenega sodišča bilo pri tožnikovi hoji tveganje za nastanek njegove škode večje od običajnega in je v konkretnem primeru nevarnost za nastanek škode večja od tiste, s katero se človek srečuje pri običajnih vsakodnevnih opravilih, v tem primeru pri običajni hoji po mokrih in blatnih tleh. Zato je bila tožnikova hoja v ugotovljenih okoliščinah nevarna dejavnost in vzrok za nastalo škodo (149. člen Obligacijskega zakonika - OZ), za to škodo pa je odgovoren toženkin zavarovanec (150. člen OZ).
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3. OZ člen 190. ZObr člen 98c, 98c/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 4, 4/3, 4/3-3, 6, 6/1, 6/4, 8, 9, 9/1, 10, 10/1, 10/2, 10/4.
vračilo preveč izplačane plače - obveznost plačila - vojak - obračun plače - napotitev na delo izven države - vojaška služba
Iz četrtega odstavka 6. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, izhaja, da se plača pripadniku, ki opravlja vojaško službo izven države manj kot 30 dni v mesecu, obračunava za vsak dan napotitve, ko dejansko dela, vključno s soboto, nedeljo in praznikom oziroma dela prostim dnevom, in sicer le za dejanske dneve dela izven države, kar pa ne vpliva na opravljeno redno mesečno delo v državi. Toženec je vojaško službo izven RS opravljal do 22. 2. 2010, torej 22 dni v mesecu februarju 2010. Ker je to manj kot 30 dni v mesecu, se mu plača obračuna samo za navedenih 22 dni, in sicer na način, kot ga določa četrti odstavek 6. člena Uredbe. Ker sodišče prve stopnje pri izračunu plače toženca za februar 2010 ni upoštevalo 4. odstavka 6. člena Uredbe, je zmotno uporabilo materialno pravo.
pravočasna pritožba - postopek za ureditev stikov - nepravdna zadeva - sodne počitnice rok za vložitev pritožbe
Posebno ureditev poslovanja sodišč in tek procesnih rokov v času sodnih počitnic je uvedel Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/1994), ki je začel veljati 28. 4. 1994 in sicer v določbi 83. člena. Namen takšne takratne nove ureditve in opredelitve nujnosti tovrstnih nepravdnih zadev je bil usklajen s posebnim pomenom hitrosti reševanja zadev iz razmerij med starši in otroki zaradi narave teh razmerij in s takratno sodno pristojnostjo sodišč v odločanju o zadevah iz razmerij med starši in otroki. Takratna sodna pristojnost je bila podana za odločanje o vzgoji, varstvu in oskrbi ter preživljanju otrok, odločanje o stikih otrok s starši pa je bilo v pristojnosti upravnih organov (skrbstvenih organov). Leta 2004 je bila z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v sodno pristojnost prenesena tudi pristojnost za odločanje o stikih. Za odločanje o stikih, kadar se o njih ne odloča skupaj s sporom o varstvu in vzgoji otrok, je bilo določeno, da se odloča v nepravdnem postopku. Določba 83. člena ZS se v opredelitvi nujnih zadev pod točko 3 drugega odstavka vse od njegove uveljavitve do danes ni spremenila. Zato pa je glede na namen navedene določbe in naravo razmerij stikov otrok s starši tudi nepravdne zadeve, ki se nanašajo na stike otrok s starši, šteti kot nujne zadeve po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZS.