ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084088
ZPP člen 46, 51, 52, 52/2.
pogodbena odškodninska odgovornost – zdravniška napaka – kršitev pogodbe o zdravljenju – hude telesne bolečine – krajevna pristojnost sodišča – pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij – pristojnost v odškodninskih sporih
Ker tožeča stranka zatrjuje kršitev pogodbe o zdravljenju, kar je pogodbena odškodninska odgovornost tožene stranke, ni upoštevna določba 52. člena ZPP. Ne more biti odločilna okoliščina, da je tožeča stranka utrpela po trditvah iz tožbe hude telesne poškodbe.
povrnitev škode – dokazna ocena – vzročna zveza – poškodba zapestja – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Življenjsko logična je izpovedba tožnice, da na bolečine v zapestju, ki sprva niso bile močne, ni bila pozorna zaradi hudih bolečin zaradi zvina vratne hrbtenice. Kasneje (po par mesecih), z večjo aktivnostjo (leve) roke (opravlja delo šivilje), so se bolečine stopnjevale. Njeno izpovedbo potrjuje mnenje izvedenca, da je glede na mehanizem poškodbe zelo verjetno, da si je tožnica v nesreči poškodovala zapestje.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost dobrega gospodarstvenika - odsotnost zakonitega zastopnika - bolezen zakonitega zastopnika - pooblastilo na transakcijskih računih - trditveno in dokazno breme - narok - očitno neupravičen razlog
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil vložen iz očitno neupravičenega razloga. V tej procesni situaciji pa razpis naroka ni obligatoren. Tožena stranka ni mogla računati na to, da bo sodišče razpisalo narok za vrnitev v prejšnje stanje in bi morala že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje konkretizirati svoje trditve (predvsem glede nastopa nenadne in nepredvidljive bolezni) in tudi predložiti dokaze.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 7, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - stranka, ki je pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme - dejstva, ki utemeljujejo taksno oprostitev - obrazložitev sklepa o zavrnitvi predloga - ogrozitev poslovanja
Tožena stranka bi glede na svoje trditveno (in dokazno) breme morala v predlogu navesti vsa dejstva, ki glede na zgoraj navedeno zakonsko podlago utemeljujejo delno taksno oprostitev, oziroma odloženo ali obročno plačilo sodne takse.
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - pritožbena novota
Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081552
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 459, 467, 488, 488/1. ZPPSL člen 154, 154/1. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – vnovčevanje dolžnikovega premoženja – unovčenje dolžnikovega premoženja – prodaja nepremičnine v stečajnem postopku – ravnanje stečajnega senata – odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake premoženja – prisilna javna dražba – odgovornost stečajnega dolžnika za pravne napake premoženja – vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – ovira za dovolitev vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka izhaja, da je odgovornost stečajnega upravitelja in predsednika stečajnega senata za stvarne in pravne napake prodanega premoženja stečajnega dolžnika v primeru javne dražbe izključena na podlagi kogentne določbe 467. člena OZ, zato ni mogoče uveljavljati poslovne ali neposlovne odgovornosti v zvezi z napakami na premoženju, ki je predmet prodaje.
467. člen OZ je umeščen v odsek OZ o odgovornosti prodajalca za stvarne napake, zato se navedena določba, po kateri je odgovornost za napake pri prodaji na prisilni javni dražbi izključena, lahko nanaša le na izključitev odgovornosti za stvarne napake. Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku pa ni izključena odgovornost za pravne napake.
SZ-1 člen 26, 26/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – načrt vzdrževalnih del – rezervni sklad – dolžnost zagotavljanja denarnih sredstev za vzdrževalna dela z vplačili v rezervni sklad – redno upravljanje
Dolžnost etažnih lastnikov za zagotavljanje denarnih sredstev za vzdrževalna dela, določena v etažnem načrtu, z vplačili v rezervni sklad, je izrecno predpisana v drugem odstavku 26. člena SZ-1.
ZPVAS člen 8, 8/4, 11. ZDen člen 3, 72, 72/2. OZ člen 416, 416/2. SPZ člen 20.
denacionalizacija – agrarna skupnost – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – ustavno skladna razlaga zakona – višina koristi – aktivna legitimacija za vložitev tožbe
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis in ni utemeljenega razloga za različno obravnavanje upravičencev, zato imajo tudi člani bivših agrarnih skupnosti, ki jim je bilo vrnjeno podržavljeno premoženje, pravico zahtevati nadomestilo zaradi možnosti uporabe, pri čemer se smiselno uporabi drugi odstavek 72. člena ZDen. Podlaga tožbe je individualno prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca, zato ne gre za nedeljivo kolektivno terjatev članov bivše agrarne skupnosti.
Posestni spori so namenjeni „zgolj“ varstvu posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. V teh postopkih daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Okoliščine v zvezi s pravico do posesti (lastninsko pravico na stvari) kot tudi dobrovernostjo samega posestnika so za vprašanje utemeljenosti nerelevantni.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dobava električne energije – splošni pogoji – menjava dobavitelja
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
KZ-1 člen 54, 340, 340/1. ZG člen 79, 79/1, 79/1-1.
nadaljevano kaznivo dejanje - kazniva dejanje zoper okolje, prostor in naravne dobrine - uničevanje gozdov
Zmotno je stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolženca ni spoznalo za krivega (enega) nadaljevanega kaznivega dejanja, kršilo kazenski zakon. Člen 54 KZ-1 določa, da je nadaljevano kaznivo dejanje lahko podano le, kadar storilec stori premoženjska kazniva dejanja. Kaznivo dejanje uničevanja gozdov se v Kazenskem zakoniku nahaja v poglavju z naslovom Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine in ni premoženjsko kaznivo dejanje, zato obdolžencu očitanega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063263
OZ člen 243, 243/3.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - izbirno upravičenje - zaključni finančni obračun - dolžnost vrnitve predmeta leasinga - dolžnost prodaje predmeta leasinga - poračunavanje kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca - vrednost opreme - dolg leasingojemalca ob odstopu od pogodbe - vračunavanje vrednosti predmeta leasinga - trditveno in dokazno breme - neunovčljivost predmeta leasinga - pogodba o hrambi predmetov - onemogočanje prodaje predmeta leasinga - ravnanje leasingojemalca - izguba vrednosti predmeta leasinga
Tako opredeljenih pogodbenih obveznosti pravdnih strank ni mogoče razlagati drugače kot, da je tudi na strani leasingodajalca v primeru odstopa od pogodbe po vrnitvi predmeta leasinga dolžnost prodaje predmeta leasinga in poračunavanja kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca. V skladu z drugim odstavkom 54. člena Splošnih pogojev je leasingodajalec upravičen terjati od leasingojemalca samo razliko med doseženo kupnino in preostalo obveznostjo leasingojemalca. Materialnopravno zmotno pa je s tem v zvezi stališče pritožnika, da v primeru neprodaje predmeta leasinga ne bi bil dolžan zmanjševati pogodbene obveznosti leasingojemalca. Takšna razlaga bi namreč pripeljala do neenakopravnega položaja tožeče stranke, ki bi na ta način od leasingojemalca dobila izplačan celoten pozitivni pogodbeni interes (zapadle obroke do odstopa od pogodbe ter odškodnino v obliki nezapadlih obrokov do izteka pogodbe), poleg tega pa bi ji ostal v lasti predmet leasinga, ki ga je prejela vrnjenega od leasingojemalca. Takšen ugovor tožeče stranke bi bil lahko utemeljen samo ob predpostavki neunovčljivosti predmeta leasinga oziroma, da bi bil le-ta brez tržne vrednosti. Tega pa tožeča stranka v postopku ni zatrjevala, oziroma se je celo izrecno sklicevala na ocenjeno vrednost po cenitvi na dan 30. 10. 2011, to je približno pet mesecev po odstopu od pogodbe.
Ker je do onemogočanja prodaje predmeta leasinga prišlo očitno zaradi ravnanja tožene stranke v nasprotju z dogovorom o deponiranju v poslovnih prostorih tožene stranke, torej iz razlogov na strani tožene stranke, se je tožena stranka neutemeljeno sklicevala na izgubo vrednosti vozila zaradi prepozne prodaje.
Pogoj za izdajo vmesne sodbe je, da je zahtevek sporen tako po temelju kot po višini. Nujno je tudi, da zadeva še ni zrela za končno odločitev, da pa je za končno odločitev že zrel temelj zahtevka. Zato vmesna sodba ne more biti zavrnilna. Če sodišče ugotovi, da zahtevek že po temelju ne obstaja, je zadeva zrela za končno odločitev, saj mora sodišče s končno sodbo zahtevek zavrniti.
izbirna krajevna pristojnost - dogovor o krajevni pristojnosti
Na podlagi določbe 69. člena ZPP (sporazum o krajevni pristojnosti) se stranke lahko dogovorijo, da jim na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, pod pogojem, če je to sodišče stvarno pristojno in če za zadevo ni določena izključna pristojnost kakšnega drugega sodišča.
ZIZ člen 32, 239, 241. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76.
začasna odredba – zavarovanje na stvareh, ki niso v dolžnikovi lasti – nedopustnost zavarovanja – predmet izvršbe – posest stvari
ZIZ v 241. členu določa, da ni dopustno zavarovanje na stvareh in pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe. Kaj je lahko predmet izvršbe je nadalje določeno v 32. členu istega zakona (ki se smiselno uporablja tudi v postopkih zavarovanja). Iz njega izhaja, da je to lahko vsaka dolžnikova stvar ali pravica, ki ni z zakonom izvzeta iz izvršbe. Že iz jezikovne razlage povzetih določb je tako jasno, da mora biti stvar, na kateri se predlaga zavarovanje z začasno odredbo, v lasti (in ne zgolj v posesti) dolžnika.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – izvod tožbe – zavrženje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica ni izpolnila naloženega ravnanja, to je, ni predložila še enega izvoda tožbe v danem roku, pred tem pa je bila pravilno opozorjena na posledico iz 108. člena ZPP, je tožbo tožnice pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075253
ZPP člen 184, 185, 287, 287/2, 458, 458/1. OZ člen 190, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 70, 118, 118/4, 118/5.
spor majhne vrednosti – upravnik – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – stroški obratovanja – stroški vzdrževanja – zavrnitev dokaznega predloga – obrazloženost dokaznega sklepa – sprememba tožbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi – neupravičena obogatitev
Pritožbeno stališče, da sprememba tožbe, po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ni mogoča, nima podlage v določilih ZPP in je neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje je tudi v zvezi s stroški obratovanja materialno pravno zmotno uporabilo določbo o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ. Glede na v nadaljevanju pojasnjeno razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki ter tretjimi osebami - dobavitelji blaga ali storitev, bi namreč moralo uporabiti pravila o subrogaciji.
posojilna pogodba – zastaranje terjatev – upnikova zahteva za izpolnitev dolga – pretrganje teka zastaralnega roka – rok za vrnitev posojila – zapadlost posojila – roki
Upnikova zahteva za izpolnitev dolga ne pretrga teka zastaralnega roka.
Ugotavljanje zapadlosti posojila na podlagi drugega dela drugega odstavka 574. člena OZ pride v poštev šele, če rok za vrnitev posojila ni določljiv.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – opis dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Zbrani dokazi že na prvi pogled ne potrjujejo dela očitka zasebne tožbe, ki pa je bistven, in sicer, da je bila sporna izjava oziroma razžalitev posredovana X. Če pa bi iz opisa dejanja izpustili besedne zveze, ki so z intervjujem (za X) in javno objavo izjave povezane, dejanje ne bi bilo kaznivo, saj opis dejanja ne bi vseboval očitka, da je obdolženec svojo izjavo komurkoli na kakršenkoli način posredoval.