CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0084069
OZ člen 637, 637/2. ZPP člen 7, 318, 318/1, 318/1-3, 338, 338/2. ZGD-1 člen 668, 672.
podjemna pogodba - pogodba o delu - odgovornost za napake - prenos podjetja na kapitalsko družbo - podjetnikova odgovornost za obveznosti - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost zahtevka - nedovoljen pritožbeni razlog - pasivna legitimacija
Na dejstvo, da se je toženec preoblikoval iz samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo in da bi tožnika v skladu z določbo 672. člena ZGD-1 morala najprej tožiti prevzemno družbo kot univerzalno pravno naslednico toženca, bi se moral toženec sklicevati že v odgovoru na tožbo. Šteje se namreč, da je toženec priznal v tožbi navedena dejstva, zato jim ne more ugovarjati po izdaji zamudne sodbe.
SPZ člen 48, 48/2. ZTLR člen 20, 33. OZ člen 52, 58.
pridobitev solastninske pravice na nepremičini – vlaganja v nepremičnino tretjega – obstoj dogovora o pridobitvi solastninske pravice – pisna oblika – teorija realizacije
Pritožbeno sodišče sprejema kot prepričljivo dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni dokazal sklenitve dogovora o pridobitvi solastninske pravice na pravno poslovni podlagi.
Ker za reparacijske zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve velja obogatitveno načelo, tožnik ne more uspeti z zahtevkom za plačilo protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – opis dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Zbrani dokazi že na prvi pogled ne potrjujejo dela očitka zasebne tožbe, ki pa je bistven, in sicer, da je bila sporna izjava oziroma razžalitev posredovana X. Če pa bi iz opisa dejanja izpustili besedne zveze, ki so z intervjujem (za X) in javno objavo izjave povezane, dejanje ne bi bilo kaznivo, saj opis dejanja ne bi vseboval očitka, da je obdolženec svojo izjavo komurkoli na kakršenkoli način posredoval.
fikcija vročitve – napačna navedba firme pravne osebe – dvom v pravilnost vročitve – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Fikcija vročitve ima lahko v primeru, da je uporabljena napačno, za posledico hudo kršitev pravic dolžnika, zato je treba pogoje za vzpostavitev fikcije vročitve razlagati ozko. Kot pravilno jo je mogoče sprejeti, če je opravljena po predpisanem postopku naslovniku, ki je naveden s pravo firmo, na naslovu, vpisanem v registru, kadar se vroča pravni osebi. Niti najmanjšega dvoma torej ne sme biti o tem, da je bila vročitev opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.
Upnik je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine dolžnika pravilno označil s firmo AAAAAA, d.o.o., je pa sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi storilo napako, ko je dolžnika namesto „AAAAAA“ označilo „AABBAB“. Tako kot je bil dolžnik naveden v sklepu o izvršbi, je naveden tudi na ovojnici, v kateri je bil sklep vročen. Takšne vročitve s fikcijo ni mogoče sprejeti kot pravilne in je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da ni dvoma, da je bilo obvestilo o prispelem pismu namenjeno dolžniku AAAAAA, d.o.o. Res so pri navedbi firme napačno navedene le tri črke, vendar pa to povzroči spremembo dela firme, ki vpliva na ugotovitev identitete stranke in s tem na pravilnost opravljene vročitve.
Sodišče prve stopnje pravilnost vročanja ugotavlja na podlagi podatkov iz vročilnice po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi nepravilnosti po uradni dolžnosti tudi razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, zato izvedba dokazov po uradni dolžnosti ni izključena.
Prehod na varovanje 24 ur na dan vse dni v tednu bi predstavljal spremembo Pogodbe o medsebojnih razmerjih, za sklenitev katere zakon zahteva pisno obliko, enaka zahteva pa velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve. Ker se s tako spremembo povečujejo obveznosti tožene stranke, ustni dogovor o tem ni veljaven.
Pogoj za izdajo vmesne sodbe je, da je zahtevek sporen tako po temelju kot po višini. Nujno je tudi, da zadeva še ni zrela za končno odločitev, da pa je za končno odločitev že zrel temelj zahtevka. Zato vmesna sodba ne more biti zavrnilna. Če sodišče ugotovi, da zahtevek že po temelju ne obstaja, je zadeva zrela za končno odločitev, saj mora sodišče s končno sodbo zahtevek zavrniti.
ZIZ člen 183, 189, 189/2, 189/3, 191, 191/3, 192. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-1.
sklep o domiku – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom po razglasitvi sklepa o domiku – pogoji za prekinitev izvršilnega postopka – neplačilo kupnine – prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku – nadaljevanje izvršilnega postopka po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom – prodaja nepremičnine drugemu najboljšemu ponudniku
Za presojo vplivov začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni, ne glede na to, da kupec nepremičnine v nadaljevanju postopka ni plačal kupnine.
Ker je do padca tožnice prišlo zaradi poškodbe jaška za meteorno vodo, ki je nastala s prevoženjem jaška s tovornjakom izvajalca gradbenih del pri odvozu materiala na deponijo, zavarovalno kritje po polici za zavarovanje odgovornosti za opravljanje dejavnosti gradbeništva ni podano. Splošni pogoji namreč izrecno izključujejo kritje škod, nastalih z uporabo ali posestjo kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon.
sklep o oprostitvi plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – plačilo dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena
Prvostopenjsko sodišče se je pri odločitvi o plačilu dvakratnika sodne takse utemeljeno oprlo na podatke o tožnikovem premoženju, ki jih je pridobilo iz uradnih evidenc - zemljiške knjige in GURS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075253
ZPP člen 184, 185, 287, 287/2, 458, 458/1. OZ člen 190, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 70, 118, 118/4, 118/5.
spor majhne vrednosti – upravnik – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – stroški obratovanja – stroški vzdrževanja – zavrnitev dokaznega predloga – obrazloženost dokaznega sklepa – sprememba tožbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi – neupravičena obogatitev
Pritožbeno stališče, da sprememba tožbe, po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ni mogoča, nima podlage v določilih ZPP in je neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje je tudi v zvezi s stroški obratovanja materialno pravno zmotno uporabilo določbo o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ. Glede na v nadaljevanju pojasnjeno razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki ter tretjimi osebami - dobavitelji blaga ali storitev, bi namreč moralo uporabiti pravila o subrogaciji.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075280
OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - izvršilni postopek - potrebni stroški - DDV
Prvostopenjsko sodišče je celoten prvostopenjski postopek, ki se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine in se je po ugovoru nadaljeval kot gospodarski spor, razumelo kot celoto. Glede na uspeh v celotnem postopku je tudi odločilo o stroških. Takšna odločitev je pravilna.
URS člen 22. ZPP člen 12, 214, 214/2, 283, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo enakega varstva pravic – načelo pomoči prava nevešči stranki – preložitev naroka – utemeljen razlog za preložitev naroka
Dolžnost poučevanja prava nevešče stranke ni absolutna, ampak omejena (vsaj) z razpravnim načelom in načelom dispozitivnosti, nastopi pa šele, če stranka, ki nima pooblaščenca, iz nevednosti ne uporablja svojih pravic. Tudi opozorilo iz 283. člena ZPP se ne nanaša na katerokoli stranko brez pooblaščenca, ampak le na tisto, ki se ne more jasno in določno izjaviti o zadevi, ki se obravnava.
postopek osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - nedovoljen ugovor stečajnega upravitelja - neunovčeno premoženje - pritožba proti sklepu - upravitelj
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za vložitev pravnega sredstva zoper sklep o končanju stečajnega postopka.
prekinitev zapuščinskega postopka – vštevanje daril – manj verjetna pravica
Glede na to, da je bilo stanovanje, ki je predmet pogodbe o priznanju lastninske pravice med zakoncema kupljeno v letu 1992, tj. potem, ko sta zapustnik in dedinja že od 1974 živela v skupnosti, leta 1993 pa sta sklenila tudi zakonsko zvezo, je pravilen zaključek sklepa, da je manj verjetna trditev sodedičev, da pogodba prikriva darilo.
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1. ZPP člen 214, 214/2, 244, 244/4. ZNP člen 37.
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe – denarna odpravnina – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – smiselna uporaba zakona o pravdnem postopku – dokaz z izvedencem – načelo proste presoje dokazov
Položaj poravnalnega odbora ni tak, da bi samodejno vnaprej izključeval možnosti z udeležbo še drugih izvedencev, če se udeleženci postopka sodnega preizkusa z ugotovitvami odbora iz kakršnihkoli razlogov ne bi strinjali. V tem delu torej posebna ureditev v ZGD-1 o poravnalnem odboru ne spreminja splošnega pravila četrtega odstavka 244. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), da lahko sodišče vselej določi drugega izvedenca, ki ga lahko predlagajo tudi udeleženci postopka.
Z ozirom na specifične določbe ZGD-1 o postopku sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine dokaz z izvedencem pride v poštev šele v drugi fazi tega postopka, po izdelavi mnenja poravnalnega odbora.
prenehanje pravdne stranke - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka - poziv na prevzem pravde - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - uveljavitev terjatve zoper družbenika - prekluzivni rok - neobstoj pravnega naslednika stranke - zavrženje revizije
Ker se pritožnik nasledstvu upira, bo treba presoditi vsebinske ugovore, ki so pomembni za meritorno presojo vprašanja, ali je pritožnik tisti, ki je kot pravni naslednik izbrisane družbe (kot ene izmed toženk) sploh (še) lahko odgovoren za plačilo vtoževane terjatve in ali posledično zoper njega lahko teče revizijski postopek – ali torej drugi toženec (še) ima sposobnost biti pravdna stranka.
Poziv na prevzem pravde nima narave odločitve sklepa sodišča. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.
Procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. členu ZPP je treba razlikovati od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1. Čeprav je sodišče pravnega naslednika izbrisanega drugega toženca pozvalo k prevzemu pravde, s tem pozivom ni nadomestilo v ZGD-1 zahtevane aktivnosti tožeče stranke kot upnika, da v roku enega leta po izbrisu dolžnika posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika.