omejitev izvršbe - vrednost nepremičnine - višina terjatve
V obravnavani zadevi pa ni dovoljena izvršba le za glavnico 4.211,53 EUR, ampak tudi za zakonske zamudne obresti v višini te glavnice, pri tem pa tudi za stroške, ki skupaj presegajo navedeno vrednost dolžnikovega deleža na obeh parcelah (samo stroški izvedencev znašajo 915,87 EUR). Pri tem upnik iz obravnavane zadeve glede na podatke v zemljiški knjigi ne bo poplačan iz obravnavanih nepremičnin kot prvi v vrsti, saj ima boljši vrstni red drug upnik, ki ima terjatev v višini 400.000,00 ATS (sedaj 29.069,16 EUR).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075280
OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - izvršilni postopek - potrebni stroški - DDV
Prvostopenjsko sodišče je celoten prvostopenjski postopek, ki se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine in se je po ugovoru nadaljeval kot gospodarski spor, razumelo kot celoto. Glede na uspeh v celotnem postopku je tudi odločilo o stroških. Takšna odločitev je pravilna.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti – preživljanje zakonca – rok za vložitev preživninske tožbe
Pritožba upošteva zgolj določbo 81.a člena ZZZDR, pri tem pa spregleda določbo 50.a člena ZZZDR, iz katere izhaja, da se za preživninska razmerja med zakoncema v času trajanja zakonske zveze ter za preživninska razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev smiselno uporabljajo določbe o preživljanju zakoncev po razvezi zakonske zveze. Ob smiselni uporabi 81.a člena ZZZDR pa je v sodni praksi enotno stališče, da mora zakonec ob prenehanju življenjske skupnosti v roku enega leta zahtevati od drugega zakonca preživnino, saj v nasprotnem to pravico izgubi.
pogodba o prodaji nepremičnine - pogodbene obveznosti - izročitev nepremičnine v last in posest - neizpolnitev obveznosti - vedenje kupca, da prodajalec ni lastnik - pravne napake - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe
V primeru, če kupec ve, da prodajalec ni lastnik nepremičnine, to še ne pomeni, da mu je prodajalec ni dolžan izročiti v last in posest.
Tožena stranka se ne more uspešno ubraniti obveznosti izpolnitve Pogodbe z obrambo, da je tožnik vedel, da ob sklenitvi Pogodbe še ni imela lastninske pravice na nepremičnini.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084088
ZPP člen 46, 51, 52, 52/2.
pogodbena odškodninska odgovornost – zdravniška napaka – kršitev pogodbe o zdravljenju – hude telesne bolečine – krajevna pristojnost sodišča – pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij – pristojnost v odškodninskih sporih
Ker tožeča stranka zatrjuje kršitev pogodbe o zdravljenju, kar je pogodbena odškodninska odgovornost tožene stranke, ni upoštevna določba 52. člena ZPP. Ne more biti odločilna okoliščina, da je tožeča stranka utrpela po trditvah iz tožbe hude telesne poškodbe.
POGODBENO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075961
OZ člen 619.
pogodba o profesionalnem igranju košarke – podjemna pogodba – izpolnjevanje obveznosti – odstop od pogodbe – sklepčnost tožbe
Temeljni upnikov zahtevek iz obligacijskega razmerja je izpolnitveni zahtevek, kakršnega je v tožbi postavil tožnik. Načelo pogodbene discipline udeležencem obligacijskega razmerja nalaga dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Seveda pa naročnik ni dolžan izpolniti svoje obveznosti, to je plačila, če druga pogodbena stranka ne izpolni v pogodbi dogovorjene obveznosti. Če stranki obveznosti iz podjemne pogodbe ne izvršujeta, to samo po sebi nima za posledico njenega prenehanja. Če ena stranka ne izpolni, kar je dogovorjeno s pogodbo, ugasne obveznost nasprotne stranke, vendar pa le, če krivda za neizpolnitev ni na njeni strani. Če torej v konkretnem primeru tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjeval, tudi tožena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, razen, če je bil razlog za neizpolnitev tožnikove obveznosti na njeni strani. Na strani tožnika je dokazno breme, da je prenehal z izpolnjevanjem obveznosti, ker naj bi izpolnjevanje te obveznosti preprečila tožena stranka. Do navedenega pravno odločilnega dejstva pa se prvo sodišče izrecno ni opredelilo.
Sodišče se je pravilno oprlo na določbo 5.5 Splošnih pogojev, skladno s katero je lizingojemalec dolžan lizingodajalcu, ki je odstopil od pogodbe, poravnati vso škodo.
Pritožbeno sodišče se strinja z argumentacijo prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri utesnitvi zahtevka za obračunski popravek in ne morebitno navajanje nove (drugačne) trditvene ali pravne podlage.
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
Dejstvo, da zaradi izpodbijanega posla dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, mora zatrjevati in dokazovati tožnik. Potem ko je dolžnik dokazal, da je bil pravni posel odplačen, je bilo pri tožniku breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti nepremičnin in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja.
Posestni spori so namenjeni „zgolj“ varstvu posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. V teh postopkih daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Okoliščine v zvezi s pravico do posesti (lastninsko pravico na stvari) kot tudi dobrovernostjo samega posestnika so za vprašanje utemeljenosti nerelevantni.
URS člen 25. ZFPPIPP člen 98, 101, 101/1, 104, 104/9, 105, 105/3, 126, 126/2, 254, 254/1, 355, 355/2, 355/2-7.
pravica do pravnega sredstva - sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe - pritožba upravitelja - aktivna legitimacija - osebne pravice upravitelja, ki izhajajo iz zakona - sklep o odmeri stroškov - sklep o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado - nadomestila, do katerih je upravitelj upravičen - vsebina sklepa - administrativni stroški - odločitev o upraviteljevi nagradi - stroški računovodskih storitev - organ stečajnega postopka - sodelovanje med sodnikom in upraviteljem - obveznosti upravitelja
Upravitelj ni stranka postopka, pač pa organ postopka zaradi insolventnosti, ki je pri opravljanju dejanj zaradi insolventnosti podrejen drugemu procesnemu organu sodišča, to je sodniku, ki vodi stečajni postopek. Aktivno legitimacijo za pritožbo stečajnemu upravitelju glede na navedeno zakon daje le takrat, kadar sodišče odloči o tistih njegovih osebnih pravicah, ki izhajajo iz zakona samega.
Upravitelj ima pravico do pritožbe tudi takrat, kadar sodišče s sklepom o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka (delno) odloči tudi o nadomestilih, do katerih je upravičen.
Ker so po 7. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP administrativni stroški stroški stečajnega postopka, torej stroški, ki bremenijo stečajno maso, drži pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje delno poseglo tudi v odločitev o upraviteljevi nagradi. Zato sodišče prve stopnje upraviteljeve pritožbe z dne 3. 11. 2015 proti 1. 7b točki izreka sklepa z dne 19. 10. 2015 ne bi smelo zavreči.
Tako stečajni upravitelj kot sodnik, ki vodi stečajni postopek, sta organa, ki sodelujeta v stečajnem postopku, oba z namenom čim učinkovitejše izvedbe stečajnega postopka, kar pomeni ob maksimalnem spoštovanju zakonitosti in varovanju načel stečajnega postopka, čim hitreje doseči čim višje poplačilo upnikov. Da se ta cilj v polni meri doseže, pa morata sodnik in stečajni upravitelj med seboj sodelovati na visoko profesionalnem nivoju ob visoki stopnji korektnosti. Stečajni upravitelj mora sodnika seznanjati z vsemi problemi, s katerimi se srečuje pri vodenju stečajnega postopka, pri tem pa je vezan na sodnikova navodila.
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - pritožbena novota
Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.
SZ-1 člen 26, 26/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – načrt vzdrževalnih del – rezervni sklad – dolžnost zagotavljanja denarnih sredstev za vzdrževalna dela z vplačili v rezervni sklad – redno upravljanje
Dolžnost etažnih lastnikov za zagotavljanje denarnih sredstev za vzdrževalna dela, določena v etažnem načrtu, z vplačili v rezervni sklad, je izrecno predpisana v drugem odstavku 26. člena SZ-1.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – pogoji za razvezo zakonske zveze – povrnitev pravdnih stroškov – odločitev po prostem preudarku
Glede na smiselne pritožbene trditve, da toženec ne želi, da bi se zakonska zveza razvezala in ob tem sicer protispisno zatrjuje, da tožnica ni navedla konkretnih okoliščin, zaradi katerih je zakonska zveza nevzdržna, mu je treba pojasniti, da iz razloga, ker je sklenitev in prav tako razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze le-te ne želi več ohranjati.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovalni primer – zavarovalno kritje – vzpostavitev prejšnjega stanja – škoda – višina škode – izlitje vode – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Tožnica je upravičena do vzpostavitve stanja, kakršno je bilo, preden je škoda nastala, torej do (popolnoma) suhe zahodne stene in kleti hiše. Pritožbeno sodišče se strinja s tožnico, da je bila za vzpostavitev takšnega stanja upravičena do nadomestitve mokre zemlje s suho, pa tudi do nanosa sušilno izolacijskega premaza in ometa, saj je le na ta način lahko v doglednem času dosegla (popolno) suhost sten.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - osnova za izračun nadomestila - tarifa - civilna kazen po ZASP - krivda - predpravdni stroški - stroški terenskega preverjanja - stroški poslovanja kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006, bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
prenehanje pravdne stranke - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka - poziv na prevzem pravde - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - uveljavitev terjatve zoper družbenika - prekluzivni rok - neobstoj pravnega naslednika stranke - zavrženje revizije
Ker se pritožnik nasledstvu upira, bo treba presoditi vsebinske ugovore, ki so pomembni za meritorno presojo vprašanja, ali je pritožnik tisti, ki je kot pravni naslednik izbrisane družbe (kot ene izmed toženk) sploh (še) lahko odgovoren za plačilo vtoževane terjatve in ali posledično zoper njega lahko teče revizijski postopek – ali torej drugi toženec (še) ima sposobnost biti pravdna stranka.
Poziv na prevzem pravde nima narave odločitve sklepa sodišča. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.
Procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. členu ZPP je treba razlikovati od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1. Čeprav je sodišče pravnega naslednika izbrisanega drugega toženca pozvalo k prevzemu pravde, s tem pozivom ni nadomestilo v ZGD-1 zahtevane aktivnosti tožeče stranke kot upnika, da v roku enega leta po izbrisu dolžnika posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – kredit – kupnina za stanovanje
Pravilno je stališče pritožbe, da je pravica A. A. manj verjetna. Dedinja B. B. je, kot pravilno izpostavlja pritožba, izkazala, da je zapustnica vzela kredit v višini 23.500,00 EUR v korist A. A. (pomoč pri nakupu 1/2 stanovanja), in da je s kreditom pridobljena sredstva izročila dedinji A. A. za (delno) plačilo kupnine za stanovanje. Dedinja A. A. pa je (dokazno nepodprto) trdila le, da je kredit, ki ga je vzela zapustnica, odplačevala sama in ga je zapustnica vzela le formalno (narok 22. 1. 2015).
ZIZ člen 183, 189, 189/2, 189/3, 191, 191/3, 192. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-1.
sklep o domiku – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom po razglasitvi sklepa o domiku – pogoji za prekinitev izvršilnega postopka – neplačilo kupnine – prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku – nadaljevanje izvršilnega postopka po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom – prodaja nepremičnine drugemu najboljšemu ponudniku
Za presojo vplivov začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni, ne glede na to, da kupec nepremičnine v nadaljevanju postopka ni plačal kupnine.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075255
URS člen 22. ZPP člen 180, 287, 287/2. SPZ člen 115. SZ-1 člen 30, 30/1, 31, 31/1. OZ člen 199.
upravnik – upravljanje stavb – pravica do izvedbe dokazov – enako varstvo pravic – zavrnitev dokazov – dokazni predlog – etažna lastnina – delitev stroškov upravljanja – pravice in obveznosti na skupnih delih – objektivna kumulacija zahtevkov – poslovodstvo brez naročila – gestija – nujna gestija – verzija
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ali ker gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi.
Če je v eni tožbi združenih več zahtevkov, je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej. To je še posebej pomembno ravno v primerih upravnikovih zahtevkov, ko stroške, ki so nastali v zvezi z upravljanjem (poslovne ali večstanovanjske) stavbe, uveljavlja po različnih pravnih temeljih. Dolžnost tožeče stranke iz citiranega člena ZPP je zato po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru obsegala tudi ločeno trditev o višini tistega dela zahtevka, ki se nanaša na vtoževane stroške obratovanja (ne zgolj o skupni vtoževani višini, v katero so všteti tudi stroški upravljanja) oziroma še bolj specifično - na tiste stroške obratovanja, ki so bili zaračunani upoštevaje solastniški delež tožene stranke. V primeru uveljavljanja več, zlasti tudi več vrst zahtevkov, mora namreč stranka računati tudi na delen uspeh.
odškodninska odgovornost – padec na spolzkih tleh – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo iz nevarne dejavnosti ali nevarne stvari – krivdna odgovornost
Tla v trgovini sama po sebi niso nevarna stvar in so nevarna postala šele zaradi spolzkega madeža, ki je bil posledica bruhanja otroka. Dejstvo, da postane določena stvar nevarna, ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti, če je povzročitev nevarnih okoliščin pripisati ravnanju določenih oseb in taka povečana nevarnost ne izhaja iz stvari same.