odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - individualizacija kazenskih sankcij - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizirane kršitve - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - dokazna ocena - obarvani naklep - direktni naklep - opustitveno kaznivo dejanje - kazenska odgovornost - storilec kaznivega dejanja - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - izvajanje dokazov - branje izvedenskega mnenja - prekršek kot del izvršitvenega ravnanja
Prepoved sojenja o isti stvari, storilec in krivda pri kaznivem dejanju po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika.
- Prepoved iz 31. člena Ustave Republike Slovenije se nanaša na primere, ko je postopek vsebinsko ali, ko gre za ustavitev, formalno pravnomočno končan, kar se zgolj s pravnomočno obtožbo ne more zgoditi. Drugič, ker bi morala biti navedena sodba Okrožnega sodišča v Mariboru izrečena pred obravnavano sodbo, in ker bi tedaj že morala biti pravnomočna. Končno pa se niti dejanji časovno v celoti ne prekrivata, različni sta v izvršitvi ter vsako zase uperjeni v drug predmet napada, kar vse bo, če bo, dokončno preizkušeno v drugem postopku.
- Ker je lahko storilec kaznivega dejanja, za katerega je bil obdolženi spoznan za krivega, vsakdo in ne zgolj odgovorna oseba kot oseba z določenimi pooblastili. Ta, končno v 99. členu KZ-1 kot posebni storilec kaznivega dejanja ni več opredeljena, medtem ko razlika med direktorjem in dejansko poslovodečo osebo ni razlika v vrsti, ampak razlika znotraj vrste, s čemer je kakršnokoli nasprotje v izreku sodbe izključeno.
- Zadostuje direktni naklep, ki je pri opustitvah izkazan s tem, da storilec kljub možnostim, ki jih ima, in ki se jih zaveda, ne ravna v smeri, da prepovedana posledica ne bi nastala, ampak s svojo hoteno nedejavnostjo povzroči ravno nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084065
OZ člen 82, 83, 120, 120/4. ZPP člen 165, 165/1. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002.
razlaga pogodbe – splošni pogoji – razhajanje med pogodbo in splošnimi pogoji – nejasna določila – štipendiranje – pogodba o štipendiranju – obveznost štipendista – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – stroški odgovora na pritožbo
V primeru razhajanja med splošnimi pogoji in pogodbenimi določili veljajo slednja. Določila pogodbe se uporabljajo tako kot se glasijo. Razlaga pogodbenih določil je potrebna le v primeru, če so ta določila nejasna.
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - pritožbena novota
Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovalni primer – zavarovalno kritje – vzpostavitev prejšnjega stanja – škoda – višina škode – izlitje vode – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Tožnica je upravičena do vzpostavitve stanja, kakršno je bilo, preden je škoda nastala, torej do (popolnoma) suhe zahodne stene in kleti hiše. Pritožbeno sodišče se strinja s tožnico, da je bila za vzpostavitev takšnega stanja upravičena do nadomestitve mokre zemlje s suho, pa tudi do nanosa sušilno izolacijskega premaza in ometa, saj je le na ta način lahko v doglednem času dosegla (popolno) suhost sten.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063263
OZ člen 243, 243/3.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - izbirno upravičenje - zaključni finančni obračun - dolžnost vrnitve predmeta leasinga - dolžnost prodaje predmeta leasinga - poračunavanje kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca - vrednost opreme - dolg leasingojemalca ob odstopu od pogodbe - vračunavanje vrednosti predmeta leasinga - trditveno in dokazno breme - neunovčljivost predmeta leasinga - pogodba o hrambi predmetov - onemogočanje prodaje predmeta leasinga - ravnanje leasingojemalca - izguba vrednosti predmeta leasinga
Tako opredeljenih pogodbenih obveznosti pravdnih strank ni mogoče razlagati drugače kot, da je tudi na strani leasingodajalca v primeru odstopa od pogodbe po vrnitvi predmeta leasinga dolžnost prodaje predmeta leasinga in poračunavanja kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca. V skladu z drugim odstavkom 54. člena Splošnih pogojev je leasingodajalec upravičen terjati od leasingojemalca samo razliko med doseženo kupnino in preostalo obveznostjo leasingojemalca. Materialnopravno zmotno pa je s tem v zvezi stališče pritožnika, da v primeru neprodaje predmeta leasinga ne bi bil dolžan zmanjševati pogodbene obveznosti leasingojemalca. Takšna razlaga bi namreč pripeljala do neenakopravnega položaja tožeče stranke, ki bi na ta način od leasingojemalca dobila izplačan celoten pozitivni pogodbeni interes (zapadle obroke do odstopa od pogodbe ter odškodnino v obliki nezapadlih obrokov do izteka pogodbe), poleg tega pa bi ji ostal v lasti predmet leasinga, ki ga je prejela vrnjenega od leasingojemalca. Takšen ugovor tožeče stranke bi bil lahko utemeljen samo ob predpostavki neunovčljivosti predmeta leasinga oziroma, da bi bil le-ta brez tržne vrednosti. Tega pa tožeča stranka v postopku ni zatrjevala, oziroma se je celo izrecno sklicevala na ocenjeno vrednost po cenitvi na dan 30. 10. 2011, to je približno pet mesecev po odstopu od pogodbe.
Ker je do onemogočanja prodaje predmeta leasinga prišlo očitno zaradi ravnanja tožene stranke v nasprotju z dogovorom o deponiranju v poslovnih prostorih tožene stranke, torej iz razlogov na strani tožene stranke, se je tožena stranka neutemeljeno sklicevala na izgubo vrednosti vozila zaradi prepozne prodaje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081544
ZPSPP člen 27, 27/2. ZIPRS1112 člen 20, 20/4. OZ člen 18, 18/1. ZPP člen 8.
najemna pogodba za nedoločen čas – odpoved najemne pogodbe – odpovedni rok – retroaktivnost predpisa – konkludentno soglasje s predčasnim prenehanjem najemnega razmerja – primopredaja prostorov – obveznost povračila obratovalnih stroškov – načelo proste presoje dokazov
V razmerju med predpisom, ki je veljal ob sklenitvi najemne pogodbe (ZPSPP), in predpisom, ki je veljal v času njene odpovedi, se glede dolžine odpovednega roka uporablja predpis, ki je veljal ob sklenitvi najemne pogodbe, torej ZPSPP. Določba ZIPRS1112 o tem, da lahko neposredni proračunski uporabnik sklene najemne pogodbe za določen čas ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šest mesecev, se za konkretni primer ne more uporabiti, ker bi bila njena uporaba nezakonito retroaktivna za najemno razmerje, ki je bilo sklenjeno za nedoločen čas v letu 1999.
Zmotno je stališče tožene stranke, da prevzem prostorov (ali ključev) v vsakem primeru pomeni izraz volje najemodajalca, da najemno razmerje preneha z dnem primopredaje. Lahko pomeni izraz take najemodajalčeve volje, če se da iz njegovega ravnanja (prevzema prostorov ali ključev) zanesljivo sklepati, da taka volja tudi dejansko obstoji.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075255
URS člen 22. ZPP člen 180, 287, 287/2. SPZ člen 115. SZ-1 člen 30, 30/1, 31, 31/1. OZ člen 199.
upravnik – upravljanje stavb – pravica do izvedbe dokazov – enako varstvo pravic – zavrnitev dokazov – dokazni predlog – etažna lastnina – delitev stroškov upravljanja – pravice in obveznosti na skupnih delih – objektivna kumulacija zahtevkov – poslovodstvo brez naročila – gestija – nujna gestija – verzija
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ali ker gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi.
Če je v eni tožbi združenih več zahtevkov, je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej. To je še posebej pomembno ravno v primerih upravnikovih zahtevkov, ko stroške, ki so nastali v zvezi z upravljanjem (poslovne ali večstanovanjske) stavbe, uveljavlja po različnih pravnih temeljih. Dolžnost tožeče stranke iz citiranega člena ZPP je zato po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru obsegala tudi ločeno trditev o višini tistega dela zahtevka, ki se nanaša na vtoževane stroške obratovanja (ne zgolj o skupni vtoževani višini, v katero so všteti tudi stroški upravljanja) oziroma še bolj specifično - na tiste stroške obratovanja, ki so bili zaračunani upoštevaje solastniški delež tožene stranke. V primeru uveljavljanja več, zlasti tudi več vrst zahtevkov, mora namreč stranka računati tudi na delen uspeh.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – opis dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Zbrani dokazi že na prvi pogled ne potrjujejo dela očitka zasebne tožbe, ki pa je bistven, in sicer, da je bila sporna izjava oziroma razžalitev posredovana X. Če pa bi iz opisa dejanja izpustili besedne zveze, ki so z intervjujem (za X) in javno objavo izjave povezane, dejanje ne bi bilo kaznivo, saj opis dejanja ne bi vseboval očitka, da je obdolženec svojo izjavo komurkoli na kakršenkoli način posredoval.
SPZ člen 142, 142/1. ZIZ člen 20a, 20a/1. ZN člen 4.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - neomejena klavzula - zavrnitev predloga za izvršbo - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - dodatek k notarskemu zapisu
Če stranke izrecno soglašajo, da je notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti kreditojemalca ter zastavitelja, zastaviteljice in poroka ter plačnika, take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za t. i. neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost.
URS člen 22. ZPP člen 12, 214, 214/2, 283, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo enakega varstva pravic – načelo pomoči prava nevešči stranki – preložitev naroka – utemeljen razlog za preložitev naroka
Dolžnost poučevanja prava nevešče stranke ni absolutna, ampak omejena (vsaj) z razpravnim načelom in načelom dispozitivnosti, nastopi pa šele, če stranka, ki nima pooblaščenca, iz nevednosti ne uporablja svojih pravic. Tudi opozorilo iz 283. člena ZPP se ne nanaša na katerokoli stranko brez pooblaščenca, ampak le na tisto, ki se ne more jasno in določno izjaviti o zadevi, ki se obravnava.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075280
OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - izvršilni postopek - potrebni stroški - DDV
Prvostopenjsko sodišče je celoten prvostopenjski postopek, ki se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine in se je po ugovoru nadaljeval kot gospodarski spor, razumelo kot celoto. Glede na uspeh v celotnem postopku je tudi odločilo o stroških. Takšna odločitev je pravilna.
Očitek, da prvostopenjsko sodišče brez razloga ni izvedlo primernega dokaznega postopka, bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi pritožnik, v zvezi z dejstvom, ki naj bi se dokazovalo, podal konkretizirane navedbe in dokazne predloge. Predlagatelj pa je v smislu dokaznega predloga podal zgolj predlog za izvedbo zaslišanja vpletenih. Takšnega dokaznega predloga ni mogoče obravnavati kot ustreznega v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP.
ZIZ člen 183, 189, 189/2, 189/3, 191, 191/3, 192. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-1.
sklep o domiku – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom po razglasitvi sklepa o domiku – pogoji za prekinitev izvršilnega postopka – neplačilo kupnine – prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku – nadaljevanje izvršilnega postopka po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom – prodaja nepremičnine drugemu najboljšemu ponudniku
Za presojo vplivov začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni, ne glede na to, da kupec nepremičnine v nadaljevanju postopka ni plačal kupnine.
V konkretnem primeru tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ne zahteva plačila stroškov postopka, ki bi ji nastali med postopkom ali zaradi vodenja upravnega postopka, temveč iz njenih trditev izhaja, da so ji ti stroški nastali tekom urejanja razmerja na pravnoposlovni osnovi. Ker to ne spada med upravne zadeve, se je sodišče prve stopnje zmotno izreklo za nepristojno.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081141
ZGD-1 člen 187, 187/2, 203, 475, 479, 479/1, 623. ZPP člen 7.
metode vrednotenja podjetij – statična metoda – dinamična metoda – oškodovanje družbe s strani ustanoviteljev – odgovornost ustanoviteljev – solidarna odgovornost – stvarni vložki – ocena vrednosti stvarnih vložkov – precenitev vrednosti stvarnih vložkov – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Če ustanovitelji namenoma ali iz hude malomarnosti odškodujejo družbo s stvarnimi vložki ali ustanovitvenimi stroški, morajo škodo povrniti kot solidarni dolžniki. Ustanovitelj, ki je ravnal kot dober gospodarstvenik, za to škodo ni odgovoren.
Pravilna izbira metode vrednotenja podjetij, ki je podlaga za določitev višine premoženjskih upravičenj družbenikov oziroma delničarjev, je vprašanje pravilne uporabe materialnega (korporacijskega) prava.
Eden od splošnih načinov ocenjevanja vrednosti kapitala je tudi na sredstvih zasnovan način, ki temelji na vrednostih sredstev, zmanjšanih za vrednost obveznosti. Ta način je statični način prikaza vrednosti kapitala, katerega izraz je knjigovodska vrednost kapitala. Tega načina ocenjevanja vrednosti praviloma ne uporabljamo za ocenjevanje vrednosti delujočega podjetja. Pri metodi diskontiranega denarnega toka pa predpostavljamo, da bo podjetje nadaljevalo poslovanje še relativno dolgo časovno obdobje. Metoda poskuša na podlagi analize preteklega poslovanja in ocene poslovnih možnosti v prihodnosti načrtovati donose lastnikov v obliki denarja, ki jim nato z ustrezno diskontno stopnjo poišče sedanjo vrednost.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084068
ZIKS člen 145, 145/1, 145a, 145č. ZD člen 14, 15, 61, 61/2, 221. ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-3, 25, 25/2, 25/2-3, 25/7, 29, 29/2, 60, 60/3, 61, 61/2. SPZ člen 101, 105, 105/4. ZNP člen 17, 17/1, 21. ZPP člen 108, 163, 163/1, 163/2, 164, 328.
vrnitev zaplenjenega premoženja – stavba v dejanski etažni lastnini – solastnina – idealni delež – pripadajoče pravice – posamezni deli stavbe – skupni deli stavbe – obseg vračanja premoženja – upravičenci – dediči upravičencev – določnost predloga v nepravdnem postopku – popravni sklep – stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – določna zahteva stranke
V položaju, ko je bil upravičencu podržavljen solastninski idealni delež na celotni stavbi, stavba pa je času vračanja v dejanski etažni lastnini, je upravičencu mogoče vrniti le solastninske deleže na posameznih delih stavbe, za katere niso izkazane ovire za vračilo, skupaj z njim pripadajočimi pravicami na skupnih delih stavbe in pripadajočem zemljišču, in sicer s takšno višino solastninskega deleža na vsakem posameznem delu stavbe, kakršno je imel pred podržavljenjem na celotni nepremičnini.
Napačen pravni pouk pravdni stranki ne sme škodovati, ne more pa stranka na podlagi napačnega pravnega pouka pridobiti več pravic, kot jih ji daje zakon.
sklep o oprostitvi plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – plačilo dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena
Prvostopenjsko sodišče se je pri odločitvi o plačilu dvakratnika sodne takse utemeljeno oprlo na podatke o tožnikovem premoženju, ki jih je pridobilo iz uradnih evidenc - zemljiške knjige in GURS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075253
ZPP člen 184, 185, 287, 287/2, 458, 458/1. OZ člen 190, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 70, 118, 118/4, 118/5.
spor majhne vrednosti – upravnik – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – stroški obratovanja – stroški vzdrževanja – zavrnitev dokaznega predloga – obrazloženost dokaznega sklepa – sprememba tožbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi – neupravičena obogatitev
Pritožbeno stališče, da sprememba tožbe, po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ni mogoča, nima podlage v določilih ZPP in je neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje je tudi v zvezi s stroški obratovanja materialno pravno zmotno uporabilo določbo o neupravičeni obogatitvi iz 190. člena OZ. Glede na v nadaljevanju pojasnjeno razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki ter tretjimi osebami - dobavitelji blaga ali storitev, bi namreč moralo uporabiti pravila o subrogaciji.