KZ-1 člen 54, 340, 340/1. ZG člen 79, 79/1, 79/1-1.
nadaljevano kaznivo dejanje - kazniva dejanje zoper okolje, prostor in naravne dobrine - uničevanje gozdov
Zmotno je stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolženca ni spoznalo za krivega (enega) nadaljevanega kaznivega dejanja, kršilo kazenski zakon. Člen 54 KZ-1 določa, da je nadaljevano kaznivo dejanje lahko podano le, kadar storilec stori premoženjska kazniva dejanja. Kaznivo dejanje uničevanja gozdov se v Kazenskem zakoniku nahaja v poglavju z naslovom Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine in ni premoženjsko kaznivo dejanje, zato obdolžencu očitanega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje.
omejitev izvršbe - vrednost nepremičnine - višina terjatve
V obravnavani zadevi pa ni dovoljena izvršba le za glavnico 4.211,53 EUR, ampak tudi za zakonske zamudne obresti v višini te glavnice, pri tem pa tudi za stroške, ki skupaj presegajo navedeno vrednost dolžnikovega deleža na obeh parcelah (samo stroški izvedencev znašajo 915,87 EUR). Pri tem upnik iz obravnavane zadeve glede na podatke v zemljiški knjigi ne bo poplačan iz obravnavanih nepremičnin kot prvi v vrsti, saj ima boljši vrstni red drug upnik, ki ima terjatev v višini 400.000,00 ATS (sedaj 29.069,16 EUR).
pogodba o povrnitvi vlaganj – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Dokazno breme ali je bil dogovor sklenjen, je na tožniku, ki drugega dokaza kot lastnega zaslišanja za obstoj takega dogovora ni zmogel. V izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo in tako dokazno oceno v celoti sprejema pritožbeno sodišče, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da dogovora o plačilu med pravdnima strankama ni bilo.
ZIZ člen 107, 239, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-2.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predhodna odredba zoper fizično osebo - verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena - rubež denarne terjatve - sredstvo zavarovanja - pridobitev zastavne pravice na zarubljeni terjatvi
Pri zatrjevanju obstoja pogoja verjetne nevarnosti za ogrožanje poplačila, je upnik v obravnavanem primeru izhajal iz dejstva slabega premoženjskega stanja dolžnika, ki po zemljiškoknjižnih podatkih nima premoženja in tudi nima prijavljenega bivališča ne v Republiki Sloveniji in ne v Avstriji, kjer ni uradno prijavljen, kar je razvidno iz informacije o prijavi iz Centralnega registra o nastanitvi občanov, zato mu je bila v tem postopku tudi postavljena začasna zastopnica. Prav dejstvo, da je dolžnik odjavil svoje stalno bivališče in da nima nikjer prijavljenega prebivališča kaže na njegovo skrivanje. Iz vsega navedenega izhaja nevarnost, da bi bila v primeru, da navedeni sklep o predhodni odredbi ne bi bil izdan, ogrožena bodoča izvršba zoper dolžnika.
Pri izdaji predhodne odredbe zoper dolžnika - fizično osebo se ne zahteva izkaza vzroka, ki bo privedel do posledice - bodoče nevarnosti uveljavitve terjatve (konkretno: izkaza ravnanj dolžnika, zaradi katerih bo izterjava terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena), temveč zadostuje verjeten izkaz bodoče objektivne nevarnosti za bodočo izterjavo.
V konkretnem primeru je upnik z rubežem denarne terjatve kot predhodno odredbo pridobil na zarubljeni terjatvi, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika, zastavno pravico. V skladu z 239. členom ZIZ se namreč določbe dela ZIZ, ki se nanašajo na izvršbo, smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu ZIZ, ki opredeljuje zavarovanje, drugače določeno. Ker ni drugačne določitve, se glede učinka predhodne odredbe rubeža terjatve smiselno uporabi 107. člen ZIZ, ki v tretjem odstavku predpisuje pridobitev zastavne pravice na terjatvi, v četrtem odstavku pa izključuje pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu, saj takšen sklep v ničemer ne poslabša njegovega pravnega položaja.
Dokazni postopek je prepričljivo pokazal, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke (pismene pred pričama) v tolikšni meri slepa, da ni bila zmožna prebrati teksta oporoke. Očitno je torej, da oporoka ni sestavljena v obliki, ki jo Zakon o dedovanju predvideva za oblikovanje poslednje volje, kadar oporočitelj ne zna ali ne more brati. Ker je bila zapustnica slepa, bi v poštev prišla le sodna oporoka oziroma oporoka sklenjena pred notarjem. Pravilno in zakonito je zato sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku na ugotovitev njene ničnosti, ugodilo.
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - pritožbena novota
Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.
Posestni spori so namenjeni „zgolj“ varstvu posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. V teh postopkih daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Okoliščine v zvezi s pravico do posesti (lastninsko pravico na stvari) kot tudi dobrovernostjo samega posestnika so za vprašanje utemeljenosti nerelevantni.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – pogoji za razvezo zakonske zveze – povrnitev pravdnih stroškov – odločitev po prostem preudarku
Glede na smiselne pritožbene trditve, da toženec ne želi, da bi se zakonska zveza razvezala in ob tem sicer protispisno zatrjuje, da tožnica ni navedla konkretnih okoliščin, zaradi katerih je zakonska zveza nevzdržna, mu je treba pojasniti, da iz razloga, ker je sklenitev in prav tako razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze le-te ne želi več ohranjati.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovalni primer – zavarovalno kritje – vzpostavitev prejšnjega stanja – škoda – višina škode – izlitje vode – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Tožnica je upravičena do vzpostavitve stanja, kakršno je bilo, preden je škoda nastala, torej do (popolnoma) suhe zahodne stene in kleti hiše. Pritožbeno sodišče se strinja s tožnico, da je bila za vzpostavitev takšnega stanja upravičena do nadomestitve mokre zemlje s suho, pa tudi do nanosa sušilno izolacijskega premaza in ometa, saj je le na ta način lahko v doglednem času dosegla (popolno) suhost sten.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084068
ZIKS člen 145, 145/1, 145a, 145č. ZD člen 14, 15, 61, 61/2, 221. ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-3, 25, 25/2, 25/2-3, 25/7, 29, 29/2, 60, 60/3, 61, 61/2. SPZ člen 101, 105, 105/4. ZNP člen 17, 17/1, 21. ZPP člen 108, 163, 163/1, 163/2, 164, 328.
vrnitev zaplenjenega premoženja – stavba v dejanski etažni lastnini – solastnina – idealni delež – pripadajoče pravice – posamezni deli stavbe – skupni deli stavbe – obseg vračanja premoženja – upravičenci – dediči upravičencev – določnost predloga v nepravdnem postopku – popravni sklep – stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – določna zahteva stranke
V položaju, ko je bil upravičencu podržavljen solastninski idealni delež na celotni stavbi, stavba pa je času vračanja v dejanski etažni lastnini, je upravičencu mogoče vrniti le solastninske deleže na posameznih delih stavbe, za katere niso izkazane ovire za vračilo, skupaj z njim pripadajočimi pravicami na skupnih delih stavbe in pripadajočem zemljišču, in sicer s takšno višino solastninskega deleža na vsakem posameznem delu stavbe, kakršno je imel pred podržavljenjem na celotni nepremičnini.
povrnitev škode – dokazna ocena – vzročna zveza – poškodba zapestja – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Življenjsko logična je izpovedba tožnice, da na bolečine v zapestju, ki sprva niso bile močne, ni bila pozorna zaradi hudih bolečin zaradi zvina vratne hrbtenice. Kasneje (po par mesecih), z večjo aktivnostjo (leve) roke (opravlja delo šivilje), so se bolečine stopnjevale. Njeno izpovedbo potrjuje mnenje izvedenca, da je glede na mehanizem poškodbe zelo verjetno, da si je tožnica v nesreči poškodovala zapestje.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 7, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - stranka, ki je pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme - dejstva, ki utemeljujejo taksno oprostitev - obrazložitev sklepa o zavrnitvi predloga - ogrozitev poslovanja
Tožena stranka bi glede na svoje trditveno (in dokazno) breme morala v predlogu navesti vsa dejstva, ki glede na zgoraj navedeno zakonsko podlago utemeljujejo delno taksno oprostitev, oziroma odloženo ali obročno plačilo sodne takse.
V konkretnem primeru tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ne zahteva plačila stroškov postopka, ki bi ji nastali med postopkom ali zaradi vodenja upravnega postopka, temveč iz njenih trditev izhaja, da so ji ti stroški nastali tekom urejanja razmerja na pravnoposlovni osnovi. Ker to ne spada med upravne zadeve, se je sodišče prve stopnje zmotno izreklo za nepristojno.
Tožnik ni niti trdil, da je bilo povečanje tožbenega zahtevka morebiti potrebno zaradi prilagoditve razmeram, ki so se spremenile zaradi poteka časa ali dejstvom, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja in ki tožniku pred podajo mnenja niso mogla biti znana. Le v takšnem primeru pa bi bilo zastaranje tudi glede zvišanega dela zahtevka pretrgano že z vložitvijo tožbe.
SPZ člen 142, 142/1. ZIZ člen 20a, 20a/1. ZN člen 4.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - neomejena klavzula - zavrnitev predloga za izvršbo - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - dodatek k notarskemu zapisu
Če stranke izrecno soglašajo, da je notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti kreditojemalca ter zastavitelja, zastaviteljice in poroka ter plačnika, take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za t. i. neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - fikcija vročitve - sodne počitnice - računanje rokov - prepozen odgovor na tožbo
Tožena stranka ne more uspešno uveljavljati zatrjevane absolutne postopkovne kršitve, ker mora vsaka stranka v postopku skrbeti za uresničevanje svojih procesnih pravic. Zato sodišče druge stopnje ni upoštevalo njenih pritožbenih trditev, da se je zanesla na odgovore, ki jih je dobila pri referentki na sodišču. Nenazadnje pa bi tožena stranka lahko tudi sama dvignila sodno pošiljko, saj ni pojasnila, da bi obstajali kakršnikoli razlogi, ki bi ji to onemogočali.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - osnova za izračun nadomestila - tarifa - civilna kazen po ZASP - krivda - predpravdni stroški - stroški terenskega preverjanja - stroški poslovanja kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006, bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – kredit – kupnina za stanovanje
Pravilno je stališče pritožbe, da je pravica A. A. manj verjetna. Dedinja B. B. je, kot pravilno izpostavlja pritožba, izkazala, da je zapustnica vzela kredit v višini 23.500,00 EUR v korist A. A. (pomoč pri nakupu 1/2 stanovanja), in da je s kreditom pridobljena sredstva izročila dedinji A. A. za (delno) plačilo kupnine za stanovanje. Dedinja A. A. pa je (dokazno nepodprto) trdila le, da je kredit, ki ga je vzela zapustnica, odplačevala sama in ga je zapustnica vzela le formalno (narok 22. 1. 2015).
delitev solastnine – delitev z izplačilom – civilna delitev – služnostna pravica dosmrtnega uživanja stanovanja – obseg služnostne pravice – osebna služnost – napotitev na pravdo
Iz vpisa osebne služnosti v zemljiško knjigo na sporni nepremičnini ni mogoče zaključiti, da bi bil obseg služnosti omejen samo na določene dele nepremičnine, ki jih zatrjuje predlagatelj, zato je sodišče prve stopnje pravilno na pravdo napotilo predlagatelja.