prekinitev zapuščinskega postopka – vštevanje daril – manj verjetna pravica
Glede na to, da je bilo stanovanje, ki je predmet pogodbe o priznanju lastninske pravice med zakoncema kupljeno v letu 1992, tj. potem, ko sta zapustnik in dedinja že od 1974 živela v skupnosti, leta 1993 pa sta sklenila tudi zakonsko zvezo, je pravilen zaključek sklepa, da je manj verjetna trditev sodedičev, da pogodba prikriva darilo.
fikcija vročitve – napačna navedba firme pravne osebe – dvom v pravilnost vročitve – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – izvedba dokazov po uradni dolžnosti
Fikcija vročitve ima lahko v primeru, da je uporabljena napačno, za posledico hudo kršitev pravic dolžnika, zato je treba pogoje za vzpostavitev fikcije vročitve razlagati ozko. Kot pravilno jo je mogoče sprejeti, če je opravljena po predpisanem postopku naslovniku, ki je naveden s pravo firmo, na naslovu, vpisanem v registru, kadar se vroča pravni osebi. Niti najmanjšega dvoma torej ne sme biti o tem, da je bila vročitev opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.
Upnik je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine dolžnika pravilno označil s firmo AAAAAA, d.o.o., je pa sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi storilo napako, ko je dolžnika namesto „AAAAAA“ označilo „AABBAB“. Tako kot je bil dolžnik naveden v sklepu o izvršbi, je naveden tudi na ovojnici, v kateri je bil sklep vročen. Takšne vročitve s fikcijo ni mogoče sprejeti kot pravilne in je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da ni dvoma, da je bilo obvestilo o prispelem pismu namenjeno dolžniku AAAAAA, d.o.o. Res so pri navedbi firme napačno navedene le tri črke, vendar pa to povzroči spremembo dela firme, ki vpliva na ugotovitev identitete stranke in s tem na pravilnost opravljene vročitve.
Sodišče prve stopnje pravilnost vročanja ugotavlja na podlagi podatkov iz vročilnice po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi nepravilnosti po uradni dolžnosti tudi razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, zato izvedba dokazov po uradni dolžnosti ni izključena.
omejitev izvršbe - vrednost nepremičnine - višina terjatve
V obravnavani zadevi pa ni dovoljena izvršba le za glavnico 4.211,53 EUR, ampak tudi za zakonske zamudne obresti v višini te glavnice, pri tem pa tudi za stroške, ki skupaj presegajo navedeno vrednost dolžnikovega deleža na obeh parcelah (samo stroški izvedencev znašajo 915,87 EUR). Pri tem upnik iz obravnavane zadeve glede na podatke v zemljiški knjigi ne bo poplačan iz obravnavanih nepremičnin kot prvi v vrsti, saj ima boljši vrstni red drug upnik, ki ima terjatev v višini 400.000,00 ATS (sedaj 29.069,16 EUR).
ZTLR člen 29. SPZ člen 271. ODZ paragraf 418. ZPP člen 7, 180, 212.
sklepčnost – nesklepčnost – poziv k odpravi nesklepčnosti – družbena lastnina – priposestvovanje družbene lastnine – pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini – tek priposestvovalne dobe – gradnja na tujem zemljišču – informativni dokaz – pisna izjava priče
Na podlagi 29. člena ZTLR priposestvovanje družbene lastnine ni mogoče, na nepremičninah, ki so bile družbena lastnina, je priposestvovanje lahko začelo teči šele z ukinitvijo družbene lastnine. Zato je v konkretnem primeru pravno odločilna okoliščina, kdaj se je posamezna parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila ter s tem povezan začetek teka priposestovalne dobe.
Tožnica je bila k odpravi nesklepčnosti pozvana že s strani tožene stranke, zato posebno opozorilo s strani sodišča prve stopnje ni bilo potrebno.
Da bi lahko tožnica glede na zatrjevanje o izgubi dokumentacije sestavila sklepčno tožbo, bi se morala o natančnejših datumih gradnje predhodno pozanimati pri predlaganih pričah. Vedenje o času graditve je bilo v njeni spoznavni sferi, zato bi o tem lahko postavila določene trditve, česar pa ni storila. Kdaj naj bi bili posamezni objekti na spornih nepremičninah zgrajeni pa določneje ne navaja niti v pritožbi.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081552
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 459, 467, 488, 488/1. ZPPSL člen 154, 154/1. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – vnovčevanje dolžnikovega premoženja – unovčenje dolžnikovega premoženja – prodaja nepremičnine v stečajnem postopku – ravnanje stečajnega senata – odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake premoženja – prisilna javna dražba – odgovornost stečajnega dolžnika za pravne napake premoženja – vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – ovira za dovolitev vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka izhaja, da je odgovornost stečajnega upravitelja in predsednika stečajnega senata za stvarne in pravne napake prodanega premoženja stečajnega dolžnika v primeru javne dražbe izključena na podlagi kogentne določbe 467. člena OZ, zato ni mogoče uveljavljati poslovne ali neposlovne odgovornosti v zvezi z napakami na premoženju, ki je predmet prodaje.
467. člen OZ je umeščen v odsek OZ o odgovornosti prodajalca za stvarne napake, zato se navedena določba, po kateri je odgovornost za napake pri prodaji na prisilni javni dražbi izključena, lahko nanaša le na izključitev odgovornosti za stvarne napake. Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku pa ni izključena odgovornost za pravne napake.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dobava električne energije – splošni pogoji – menjava dobavitelja
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
KZ-1 člen 54, 340, 340/1. ZG člen 79, 79/1, 79/1-1.
nadaljevano kaznivo dejanje - kazniva dejanje zoper okolje, prostor in naravne dobrine - uničevanje gozdov
Zmotno je stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolženca ni spoznalo za krivega (enega) nadaljevanega kaznivega dejanja, kršilo kazenski zakon. Člen 54 KZ-1 določa, da je nadaljevano kaznivo dejanje lahko podano le, kadar storilec stori premoženjska kazniva dejanja. Kaznivo dejanje uničevanja gozdov se v Kazenskem zakoniku nahaja v poglavju z naslovom Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine in ni premoženjsko kaznivo dejanje, zato obdolžencu očitanega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje.
Ker je do padca tožnice prišlo zaradi poškodbe jaška za meteorno vodo, ki je nastala s prevoženjem jaška s tovornjakom izvajalca gradbenih del pri odvozu materiala na deponijo, zavarovalno kritje po polici za zavarovanje odgovornosti za opravljanje dejavnosti gradbeništva ni podano. Splošni pogoji namreč izrecno izključujejo kritje škod, nastalih z uporabo ali posestjo kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon.
SZ-1 člen 26, 26/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – načrt vzdrževalnih del – rezervni sklad – dolžnost zagotavljanja denarnih sredstev za vzdrževalna dela z vplačili v rezervni sklad – redno upravljanje
Dolžnost etažnih lastnikov za zagotavljanje denarnih sredstev za vzdrževalna dela, določena v etažnem načrtu, z vplačili v rezervni sklad, je izrecno predpisana v drugem odstavku 26. člena SZ-1.
URS člen 22. ZPP člen 12, 214, 214/2, 283, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo enakega varstva pravic – načelo pomoči prava nevešči stranki – preložitev naroka – utemeljen razlog za preložitev naroka
Dolžnost poučevanja prava nevešče stranke ni absolutna, ampak omejena (vsaj) z razpravnim načelom in načelom dispozitivnosti, nastopi pa šele, če stranka, ki nima pooblaščenca, iz nevednosti ne uporablja svojih pravic. Tudi opozorilo iz 283. člena ZPP se ne nanaša na katerokoli stranko brez pooblaščenca, ampak le na tisto, ki se ne more jasno in določno izjaviti o zadevi, ki se obravnava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084076
OZ člen 179, 179/1, 179/2.
dokazovanje – izvedensko mnenje – informativni dokaz – prometna nesreča – posttravmatska stresna motnja – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb na višino odškodnine – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem
Ker tudi glede listin, priloženih vlogi z dne 19. 5. 2015, ni podal nobenih potrebnih navedb o konkretnih težavah, ki jih izvedenec še ni upošteval, le-ta ni imel česar razlagati oziroma dopolnjevati. Dopolnitev, kot je bila s tožnikove strani predlagana, je zato predstavljala dokaz, podan v informativne namene, kar pa ni dopustno. Šlo je namreč za dokazni predlog, katerega izvedba ne bi bila namenjena dokazovanju predhodno podanih trditev o dejstvih (kot je to v naravi stvari), ampak šele „iskanju“ takšnih dejstev. To je razvidno iz same pritožbene dikcije, v skladu s katero naj bi izvedenec „razlagal“ vzročno zvezo oziroma opisal nevšečnosti (bolečine in trajne posledice), ki naj bi jih tožnik imel zaradi težav, kot so iz predloženih listin (izvidov) razvidne.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075280
OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - izvršilni postopek - potrebni stroški - DDV
Prvostopenjsko sodišče je celoten prvostopenjski postopek, ki se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine in se je po ugovoru nadaljeval kot gospodarski spor, razumelo kot celoto. Glede na uspeh v celotnem postopku je tudi odločilo o stroških. Takšna odločitev je pravilna.
Izvršilno sodišče sme dovoliti (in nato opraviti) izvršbo le za terjatev, ki je navedena v izvršilnem naslovu (17. člena ZIZ). Če zamudne obresti niso v njem navedene, izvršilno sodišče ne sme samo presojati, ali je upnik do obresti upravičen. Navedeno pa ne pomeni, da dolžnik sicer v primeru zamude s plačilom denarne terjatve ni dolžan plačati tudi zakonskih zamudnih obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Le v izvršilnem postopku jih upnik ne more prisilno izterjati, dokler zanje v pravdnem postopku ne pridobi izvršilnega naslova.
Pogoj za izdajo vmesne sodbe je, da je zahtevek sporen tako po temelju kot po višini. Nujno je tudi, da zadeva še ni zrela za končno odločitev, da pa je za končno odločitev že zrel temelj zahtevka. Zato vmesna sodba ne more biti zavrnilna. Če sodišče ugotovi, da zahtevek že po temelju ne obstaja, je zadeva zrela za končno odločitev, saj mora sodišče s končno sodbo zahtevek zavrniti.
odškodninska odgovornost – padec na spolzkih tleh – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo iz nevarne dejavnosti ali nevarne stvari – krivdna odgovornost
Tla v trgovini sama po sebi niso nevarna stvar in so nevarna postala šele zaradi spolzkega madeža, ki je bil posledica bruhanja otroka. Dejstvo, da postane določena stvar nevarna, ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti, če je povzročitev nevarnih okoliščin pripisati ravnanju določenih oseb in taka povečana nevarnost ne izhaja iz stvari same.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0075265
URS člen 87. OZ člen 125, 125/1, 131, 417, 419, 420, 631, 1012, 1035, 1036, 1045. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalci pri javnem naročanju člen 5.
gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem – javna naročila – nakazilo – sprejem nakazila – cesija – prepoved odstopa terjatve – protipravnost ravnanja naročnika – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – zakonska pristojnost državnega zbora
Vključitev pooblastila za neposredno plačilo podizvajalcu v gradbeno pogodbo nima učinka nakazila, saj manjka ključni element asignacije – sprejem oziroma akcept nakazila, ki mora biti dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla. Drugačno stališče bi toženko postavilo v nevzdržen položaj: glavni izvajalec bi s potrditvijo izdanih situacij ali računov ustvarjal obveznosti tožene stranke, ta pa bi zaradi abstraktne narave nakazila ostala brez vseh ugovorov iz temeljnega posla.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - fikcija vročitve - sodne počitnice - računanje rokov - prepozen odgovor na tožbo
Tožena stranka ne more uspešno uveljavljati zatrjevane absolutne postopkovne kršitve, ker mora vsaka stranka v postopku skrbeti za uresničevanje svojih procesnih pravic. Zato sodišče druge stopnje ni upoštevalo njenih pritožbenih trditev, da se je zanesla na odgovore, ki jih je dobila pri referentki na sodišču. Nenazadnje pa bi tožena stranka lahko tudi sama dvignila sodno pošiljko, saj ni pojasnila, da bi obstajali kakršnikoli razlogi, ki bi ji to onemogočali.
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1. ZPP člen 214, 214/2, 244, 244/4. ZNP člen 37.
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe – denarna odpravnina – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – smiselna uporaba zakona o pravdnem postopku – dokaz z izvedencem – načelo proste presoje dokazov
Položaj poravnalnega odbora ni tak, da bi samodejno vnaprej izključeval možnosti z udeležbo še drugih izvedencev, če se udeleženci postopka sodnega preizkusa z ugotovitvami odbora iz kakršnihkoli razlogov ne bi strinjali. V tem delu torej posebna ureditev v ZGD-1 o poravnalnem odboru ne spreminja splošnega pravila četrtega odstavka 244. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), da lahko sodišče vselej določi drugega izvedenca, ki ga lahko predlagajo tudi udeleženci postopka.
Z ozirom na specifične določbe ZGD-1 o postopku sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine dokaz z izvedencem pride v poštev šele v drugi fazi tega postopka, po izdelavi mnenja poravnalnega odbora.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – opis dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Zbrani dokazi že na prvi pogled ne potrjujejo dela očitka zasebne tožbe, ki pa je bistven, in sicer, da je bila sporna izjava oziroma razžalitev posredovana X. Če pa bi iz opisa dejanja izpustili besedne zveze, ki so z intervjujem (za X) in javno objavo izjave povezane, dejanje ne bi bilo kaznivo, saj opis dejanja ne bi vseboval očitka, da je obdolženec svojo izjavo komurkoli na kakršenkoli način posredoval.