zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovalni primer – zavarovalno kritje – vzpostavitev prejšnjega stanja – škoda – višina škode – izlitje vode – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Tožnica je upravičena do vzpostavitve stanja, kakršno je bilo, preden je škoda nastala, torej do (popolnoma) suhe zahodne stene in kleti hiše. Pritožbeno sodišče se strinja s tožnico, da je bila za vzpostavitev takšnega stanja upravičena do nadomestitve mokre zemlje s suho, pa tudi do nanosa sušilno izolacijskega premaza in ometa, saj je le na ta način lahko v doglednem času dosegla (popolno) suhost sten.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 7, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - stranka, ki je pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme - dejstva, ki utemeljujejo taksno oprostitev - obrazložitev sklepa o zavrnitvi predloga - ogrozitev poslovanja
Tožena stranka bi glede na svoje trditveno (in dokazno) breme morala v predlogu navesti vsa dejstva, ki glede na zgoraj navedeno zakonsko podlago utemeljujejo delno taksno oprostitev, oziroma odloženo ali obročno plačilo sodne takse.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0084068
ZIKS člen 145, 145/1, 145a, 145č. ZD člen 14, 15, 61, 61/2, 221. ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-3, 25, 25/2, 25/2-3, 25/7, 29, 29/2, 60, 60/3, 61, 61/2. SPZ člen 101, 105, 105/4. ZNP člen 17, 17/1, 21. ZPP člen 108, 163, 163/1, 163/2, 164, 328.
vrnitev zaplenjenega premoženja – stavba v dejanski etažni lastnini – solastnina – idealni delež – pripadajoče pravice – posamezni deli stavbe – skupni deli stavbe – obseg vračanja premoženja – upravičenci – dediči upravičencev – določnost predloga v nepravdnem postopku – popravni sklep – stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – določna zahteva stranke
V položaju, ko je bil upravičencu podržavljen solastninski idealni delež na celotni stavbi, stavba pa je času vračanja v dejanski etažni lastnini, je upravičencu mogoče vrniti le solastninske deleže na posameznih delih stavbe, za katere niso izkazane ovire za vračilo, skupaj z njim pripadajočimi pravicami na skupnih delih stavbe in pripadajočem zemljišču, in sicer s takšno višino solastninskega deleža na vsakem posameznem delu stavbe, kakršno je imel pred podržavljenjem na celotni nepremičnini.
Napačen pravni pouk pravdni stranki ne sme škodovati, ne more pa stranka na podlagi napačnega pravnega pouka pridobiti več pravic, kot jih ji daje zakon.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0075265
URS člen 87. OZ člen 125, 125/1, 131, 417, 419, 420, 631, 1012, 1035, 1036, 1045. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalci pri javnem naročanju člen 5.
gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem – javna naročila – nakazilo – sprejem nakazila – cesija – prepoved odstopa terjatve – protipravnost ravnanja naročnika – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – zakonska pristojnost državnega zbora
Vključitev pooblastila za neposredno plačilo podizvajalcu v gradbeno pogodbo nima učinka nakazila, saj manjka ključni element asignacije – sprejem oziroma akcept nakazila, ki mora biti dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla. Drugačno stališče bi toženko postavilo v nevzdržen položaj: glavni izvajalec bi s potrditvijo izdanih situacij ali računov ustvarjal obveznosti tožene stranke, ta pa bi zaradi abstraktne narave nakazila ostala brez vseh ugovorov iz temeljnega posla.
URS člen 54. ZZZDR člen 123, 123/1, 129a, 132, 132/1. ZBPP člen 46, 48.
znižanje preživnine – stroški postopka – odločitev po prostem preudarku – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – upoštevanje stroškov brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti
Določba 413. člena ZPP pooblašča sodišče, da v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku. Toženec je bil v obravnavani zadevi upravičen do brezplačne pravne pomoči, zato je moralo prvo sodišče uporabiti določbe ZBPP. Na podlagi določbe 46. člena ZBPP mora sodišče ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov le-te upoštevati po uradni dolžnosti.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – življenjske okoliščine – otroci
Ker je v konkretnem primeru pritožnik uspel s pritožbo izpodbiti le del relevantnih dejstev, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja, pritožbeno sodišče ni sledilo njegovemu predlogu za določitev najkrajšega dveletnega preizkusnega obdobja, pač pa je je preizkusno obdobje štirih let in pet mesecev skrajšalo na tri leta od začetka postopka odpusta obveznosti.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – rojstvo otrok – obiskovanje univerze v tujini – potrebe otrok – pridobitna zmožnost preživninskih zavezancev
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da morajo biti potrebe otrok sorazmerne materialnim in pridobitnim zmožnostim preživninskih zavezancev. Čeprav je toženka že dosegla visoko stopnjo izobrazbe, sta ji starša vendarle dolžna finančno omogočiti nadaljevanje šolanja na Univerzi v ZDA, kjer toženka razvija svojo očitno veliko nadarjenost in s tem zasleduje uresničitev svojih osebnostnih in poklicnih ambicij, kar pritožbeno niti ni sporno. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so preživninske potrebe upravičenke od januarja 2015 do avgusta 2015 znašale najmanj 2.036,37 EUR mesečno, od avgusta 2015 dalje pa 1.676,44 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da celotno financiranje tožničinega študija v ZDA presega materialne in pridobitne zmožnosti njenih staršev, kljub dejstvu, da je Univerza ... delno oziroma v študijskem letu 2015/2016 celo v celoti oprostila toženko plačila šolnine.
Res od povprečnega pešca ni mogoče pričakovati, da popolno pozornost na sprehodu po urbanem naselju posveča le tlom in da občasno ne pogleda vstran, vendar v mestnem okolju pešec ne more pričakovati povsem nepoškodovanih pohodnih površin (zato jih mora uporabljati z ustrezno skrbnostjo).
SPZ člen 142, 142/1. ZIZ člen 20a, 20a/1. ZN člen 4.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - neomejena klavzula - zavrnitev predloga za izvršbo - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - dodatek k notarskemu zapisu
Če stranke izrecno soglašajo, da je notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti kreditojemalca ter zastavitelja, zastaviteljice in poroka ter plačnika, take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za t. i. neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost.
Sodišče se je pravilno oprlo na določbo 5.5 Splošnih pogojev, skladno s katero je lizingojemalec dolžan lizingodajalcu, ki je odstopil od pogodbe, poravnati vso škodo.
Pritožbeno sodišče se strinja z argumentacijo prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri utesnitvi zahtevka za obračunski popravek in ne morebitno navajanje nove (drugačne) trditvene ali pravne podlage.
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081552
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 459, 467, 488, 488/1. ZPPSL člen 154, 154/1. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – vnovčevanje dolžnikovega premoženja – unovčenje dolžnikovega premoženja – prodaja nepremičnine v stečajnem postopku – ravnanje stečajnega senata – odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake premoženja – prisilna javna dražba – odgovornost stečajnega dolžnika za pravne napake premoženja – vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – ovira za dovolitev vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka izhaja, da je odgovornost stečajnega upravitelja in predsednika stečajnega senata za stvarne in pravne napake prodanega premoženja stečajnega dolžnika v primeru javne dražbe izključena na podlagi kogentne določbe 467. člena OZ, zato ni mogoče uveljavljati poslovne ali neposlovne odgovornosti v zvezi z napakami na premoženju, ki je predmet prodaje.
467. člen OZ je umeščen v odsek OZ o odgovornosti prodajalca za stvarne napake, zato se navedena določba, po kateri je odgovornost za napake pri prodaji na prisilni javni dražbi izključena, lahko nanaša le na izključitev odgovornosti za stvarne napake. Pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku pa ni izključena odgovornost za pravne napake.
delitev solastnine – delitev z izplačilom – civilna delitev – služnostna pravica dosmrtnega uživanja stanovanja – obseg služnostne pravice – osebna služnost – napotitev na pravdo
Iz vpisa osebne služnosti v zemljiško knjigo na sporni nepremičnini ni mogoče zaključiti, da bi bil obseg služnosti omejen samo na določene dele nepremičnine, ki jih zatrjuje predlagatelj, zato je sodišče prve stopnje pravilno na pravdo napotilo predlagatelja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084088
ZPP člen 46, 51, 52, 52/2.
pogodbena odškodninska odgovornost – zdravniška napaka – kršitev pogodbe o zdravljenju – hude telesne bolečine – krajevna pristojnost sodišča – pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij – pristojnost v odškodninskih sporih
Ker tožeča stranka zatrjuje kršitev pogodbe o zdravljenju, kar je pogodbena odškodninska odgovornost tožene stranke, ni upoštevna določba 52. člena ZPP. Ne more biti odločilna okoliščina, da je tožeča stranka utrpela po trditvah iz tožbe hude telesne poškodbe.
POGODBENO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075961
OZ člen 619.
pogodba o profesionalnem igranju košarke – podjemna pogodba – izpolnjevanje obveznosti – odstop od pogodbe – sklepčnost tožbe
Temeljni upnikov zahtevek iz obligacijskega razmerja je izpolnitveni zahtevek, kakršnega je v tožbi postavil tožnik. Načelo pogodbene discipline udeležencem obligacijskega razmerja nalaga dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Seveda pa naročnik ni dolžan izpolniti svoje obveznosti, to je plačila, če druga pogodbena stranka ne izpolni v pogodbi dogovorjene obveznosti. Če stranki obveznosti iz podjemne pogodbe ne izvršujeta, to samo po sebi nima za posledico njenega prenehanja. Če ena stranka ne izpolni, kar je dogovorjeno s pogodbo, ugasne obveznost nasprotne stranke, vendar pa le, če krivda za neizpolnitev ni na njeni strani. Če torej v konkretnem primeru tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjeval, tudi tožena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, razen, če je bil razlog za neizpolnitev tožnikove obveznosti na njeni strani. Na strani tožnika je dokazno breme, da je prenehal z izpolnjevanjem obveznosti, ker naj bi izpolnjevanje te obveznosti preprečila tožena stranka. Do navedenega pravno odločilnega dejstva pa se prvo sodišče izrecno ni opredelilo.
Dokončno je bila ugotovljena pravilna metodologija za presojo, ali je tožena stranka opustila zaključiti sanacijo LB oz. izdati sanacijsko bilanco, šele v odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 3/2013. Pritožbeno sodišče pa je v obeh razveljavitvenih odločbah tudi zapisalo, da je treba ugotoviti z izvedencem finančne stroke višino vtoževanih terjatev. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni pravočasno in substancirano navedla, kaj naj izvedenec finančne stroke ugotovi.
Ob takem stanju, ko tožena stranka ves čas postopka ponuja dokaz z izvedencem finančne stroke, ne bi bilo uravnoteženo obravnavanje strank v postopku, da bi sedaj sodišče štelo, da tožena stranka ni substancirala svojega dokaznega predloga.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – izvod tožbe – zavrženje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica ni izpolnila naloženega ravnanja, to je, ni predložila še enega izvoda tožbe v danem roku, pred tem pa je bila pravilno opozorjena na posledico iz 108. člena ZPP, je tožbo tožnice pravilno zavrglo.
regres – škoda – odgovornost lastnika – izliv vode – počena vodovodna cev – neposlovna odškodninska odgovornost – dopuščena revizija
Lastnik stavbe, v kateri je zaradi poka vodovodne cevi (zaradi korozije je v njej nastala 2 mm luknjica) prišlo do izlitja vode (preko 400 m3), ki je navlažila stene hiše, last zavarovanca tožeče stranke, za škodo odgovarja ne glede na krivdo.
izvršba na nepremičnine - sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin - pripombe na cenitveno poročilo - pritožbena novota
Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063263
OZ člen 243, 243/3.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - izbirno upravičenje - zaključni finančni obračun - dolžnost vrnitve predmeta leasinga - dolžnost prodaje predmeta leasinga - poračunavanje kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca - vrednost opreme - dolg leasingojemalca ob odstopu od pogodbe - vračunavanje vrednosti predmeta leasinga - trditveno in dokazno breme - neunovčljivost predmeta leasinga - pogodba o hrambi predmetov - onemogočanje prodaje predmeta leasinga - ravnanje leasingojemalca - izguba vrednosti predmeta leasinga
Tako opredeljenih pogodbenih obveznosti pravdnih strank ni mogoče razlagati drugače kot, da je tudi na strani leasingodajalca v primeru odstopa od pogodbe po vrnitvi predmeta leasinga dolžnost prodaje predmeta leasinga in poračunavanja kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca. V skladu z drugim odstavkom 54. člena Splošnih pogojev je leasingodajalec upravičen terjati od leasingojemalca samo razliko med doseženo kupnino in preostalo obveznostjo leasingojemalca. Materialnopravno zmotno pa je s tem v zvezi stališče pritožnika, da v primeru neprodaje predmeta leasinga ne bi bil dolžan zmanjševati pogodbene obveznosti leasingojemalca. Takšna razlaga bi namreč pripeljala do neenakopravnega položaja tožeče stranke, ki bi na ta način od leasingojemalca dobila izplačan celoten pozitivni pogodbeni interes (zapadle obroke do odstopa od pogodbe ter odškodnino v obliki nezapadlih obrokov do izteka pogodbe), poleg tega pa bi ji ostal v lasti predmet leasinga, ki ga je prejela vrnjenega od leasingojemalca. Takšen ugovor tožeče stranke bi bil lahko utemeljen samo ob predpostavki neunovčljivosti predmeta leasinga oziroma, da bi bil le-ta brez tržne vrednosti. Tega pa tožeča stranka v postopku ni zatrjevala, oziroma se je celo izrecno sklicevala na ocenjeno vrednost po cenitvi na dan 30. 10. 2011, to je približno pet mesecev po odstopu od pogodbe.
Ker je do onemogočanja prodaje predmeta leasinga prišlo očitno zaradi ravnanja tožene stranke v nasprotju z dogovorom o deponiranju v poslovnih prostorih tožene stranke, torej iz razlogov na strani tožene stranke, se je tožena stranka neutemeljeno sklicevala na izgubo vrednosti vozila zaradi prepozne prodaje.