Tožnik ni niti trdil, da je bilo povečanje tožbenega zahtevka morebiti potrebno zaradi prilagoditve razmeram, ki so se spremenile zaradi poteka časa ali dejstvom, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja in ki tožniku pred podajo mnenja niso mogla biti znana. Le v takšnem primeru pa bi bilo zastaranje tudi glede zvišanega dela zahtevka pretrgano že z vložitvijo tožbe.
delitev solastnine – delitev z izplačilom – civilna delitev – služnostna pravica dosmrtnega uživanja stanovanja – obseg služnostne pravice – osebna služnost – napotitev na pravdo
Iz vpisa osebne služnosti v zemljiško knjigo na sporni nepremičnini ni mogoče zaključiti, da bi bil obseg služnosti omejen samo na določene dele nepremičnine, ki jih zatrjuje predlagatelj, zato je sodišče prve stopnje pravilno na pravdo napotilo predlagatelja.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - osnova za izračun nadomestila - tarifa - civilna kazen po ZASP - krivda - predpravdni stroški - stroški terenskega preverjanja - stroški poslovanja kolektivne organizacije - ustaljena sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006 ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006, bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – kredit – kupnina za stanovanje
Pravilno je stališče pritožbe, da je pravica A. A. manj verjetna. Dedinja B. B. je, kot pravilno izpostavlja pritožba, izkazala, da je zapustnica vzela kredit v višini 23.500,00 EUR v korist A. A. (pomoč pri nakupu 1/2 stanovanja), in da je s kreditom pridobljena sredstva izročila dedinji A. A. za (delno) plačilo kupnine za stanovanje. Dedinja A. A. pa je (dokazno nepodprto) trdila le, da je kredit, ki ga je vzela zapustnica, odplačevala sama in ga je zapustnica vzela le formalno (narok 22. 1. 2015).
finančni leasing – predčasna odpoved pogodbe o leasingu – izračun višine odškodnine – pozitivni pogodbeni interes – načelo popolne odškodnine – plačilo DDV – določitev vrednosti predmeta leasinga – ugovor prenehanja terjatve – pobot – odpust dolga – neupravičena obogatitev
Ker do prodaje predmeta leasinga še ni prišlo, obseg pridobljene koristi leasingodajalca še ni znan, zaradi česar končnega obračuna razmerja med strankama (še) ni mogoče narediti. Zato ni mogoče pritrditi toženi stranki, da ji je zaradi odpovedi pogodbe nastala terjatev do tožene stranke v višini zapadlih ter nezapadlih pa diskontiranih mesečnih obrokov. Ker ne gre za čisto denarno terjatev bi bilo njen obseg mogoče določiti šele ob ustreznem upoštevanju pridobljene koristi, ki leasingodajalcu nastane z vrnitvijo predmeta leasinga.
odškodninska odgovornost – padec na spolzkih tleh – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo iz nevarne dejavnosti ali nevarne stvari – krivdna odgovornost
Tla v trgovini sama po sebi niso nevarna stvar in so nevarna postala šele zaradi spolzkega madeža, ki je bil posledica bruhanja otroka. Dejstvo, da postane določena stvar nevarna, ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti, če je povzročitev nevarnih okoliščin pripisati ravnanju določenih oseb in taka povečana nevarnost ne izhaja iz stvari same.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082149
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. OZ člen 153, 153/2, 153/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
objektivna odgovornost – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – predvidljivost in preprečljivost oškodovančevega ravnanja – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih – vzročna zveza – zamuda roka za vložitev revizije – uspeh z revizijo
Objektivno odgovorna oseba se res lahko v celoti razbremeni svoje odškodninske odgovornosti le, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca, ki ga objektivno ni bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam tudi ne izogniti ali jih odstraniti. Vendar objektivno odgovorna oseba kljub zahtevani skrajni skrbnosti ni dolžna računati s samovoljnim ali docela nerazumnim ravnanjem samega oškodovanca.
ZTLR člen 29. SPZ člen 271. ODZ paragraf 418. ZPP člen 7, 180, 212.
sklepčnost – nesklepčnost – poziv k odpravi nesklepčnosti – družbena lastnina – priposestvovanje družbene lastnine – pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini – tek priposestvovalne dobe – gradnja na tujem zemljišču – informativni dokaz – pisna izjava priče
Na podlagi 29. člena ZTLR priposestvovanje družbene lastnine ni mogoče, na nepremičninah, ki so bile družbena lastnina, je priposestvovanje lahko začelo teči šele z ukinitvijo družbene lastnine. Zato je v konkretnem primeru pravno odločilna okoliščina, kdaj se je posamezna parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila ter s tem povezan začetek teka priposestovalne dobe.
Tožnica je bila k odpravi nesklepčnosti pozvana že s strani tožene stranke, zato posebno opozorilo s strani sodišča prve stopnje ni bilo potrebno.
Da bi lahko tožnica glede na zatrjevanje o izgubi dokumentacije sestavila sklepčno tožbo, bi se morala o natančnejših datumih gradnje predhodno pozanimati pri predlaganih pričah. Vedenje o času graditve je bilo v njeni spoznavni sferi, zato bi o tem lahko postavila določene trditve, česar pa ni storila. Kdaj naj bi bili posamezni objekti na spornih nepremičninah zgrajeni pa določneje ne navaja niti v pritožbi.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost dobrega gospodarstvenika - odsotnost zakonitega zastopnika - bolezen zakonitega zastopnika - pooblastilo na transakcijskih računih - trditveno in dokazno breme - narok - očitno neupravičen razlog
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil vložen iz očitno neupravičenega razloga. V tej procesni situaciji pa razpis naroka ni obligatoren. Tožena stranka ni mogla računati na to, da bo sodišče razpisalo narok za vrnitev v prejšnje stanje in bi morala že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje konkretizirati svoje trditve (predvsem glede nastopa nenadne in nepredvidljive bolezni) in tudi predložiti dokaze.
nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – izvod tožbe – zavrženje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica ni izpolnila naloženega ravnanja, to je, ni predložila še enega izvoda tožbe v danem roku, pred tem pa je bila pravilno opozorjena na posledico iz 108. člena ZPP, je tožbo tožnice pravilno zavrglo.
regres – škoda – odgovornost lastnika – izliv vode – počena vodovodna cev – neposlovna odškodninska odgovornost – dopuščena revizija
Lastnik stavbe, v kateri je zaradi poka vodovodne cevi (zaradi korozije je v njej nastala 2 mm luknjica) prišlo do izlitja vode (preko 400 m3), ki je navlažila stene hiše, last zavarovanca tožeče stranke, za škodo odgovarja ne glede na krivdo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – življenjske okoliščine – otroci
Ker je v konkretnem primeru pritožnik uspel s pritožbo izpodbiti le del relevantnih dejstev, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja, pritožbeno sodišče ni sledilo njegovemu predlogu za določitev najkrajšega dveletnega preizkusnega obdobja, pač pa je je preizkusno obdobje štirih let in pet mesecev skrajšalo na tri leta od začetka postopka odpusta obveznosti.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075255
URS člen 22. ZPP člen 180, 287, 287/2. SPZ člen 115. SZ-1 člen 30, 30/1, 31, 31/1. OZ člen 199.
upravnik – upravljanje stavb – pravica do izvedbe dokazov – enako varstvo pravic – zavrnitev dokazov – dokazni predlog – etažna lastnina – delitev stroškov upravljanja – pravice in obveznosti na skupnih delih – objektivna kumulacija zahtevkov – poslovodstvo brez naročila – gestija – nujna gestija – verzija
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ali ker gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi.
Če je v eni tožbi združenih več zahtevkov, je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej. To je še posebej pomembno ravno v primerih upravnikovih zahtevkov, ko stroške, ki so nastali v zvezi z upravljanjem (poslovne ali večstanovanjske) stavbe, uveljavlja po različnih pravnih temeljih. Dolžnost tožeče stranke iz citiranega člena ZPP je zato po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru obsegala tudi ločeno trditev o višini tistega dela zahtevka, ki se nanaša na vtoževane stroške obratovanja (ne zgolj o skupni vtoževani višini, v katero so všteti tudi stroški upravljanja) oziroma še bolj specifično - na tiste stroške obratovanja, ki so bili zaračunani upoštevaje solastniški delež tožene stranke. V primeru uveljavljanja več, zlasti tudi več vrst zahtevkov, mora namreč stranka računati tudi na delen uspeh.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – prepovedana imisija – odtekanje meteornih padavin – očitek kršitve ustavne pravice do pritožbe
Že iz pojavne oblike vznemirjenja po prepričanju pritožbenega sodišča logično izhaja, da mora tožnik za prenehanje vznemirjanja opraviti določeno aktivno ravnanje (ustrezno popraviti sistem odvodnjavanja, da zaradi njega ne bo več prihajalo do posipanja), medtem ko bo na strani tožencev nadaljnje vznemirjanje preprečila že njihova pasivnost.
Dejstvo, da zaradi izpodbijanega posla dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, mora zatrjevati in dokazovati tožnik. Potem ko je dolžnik dokazal, da je bil pravni posel odplačen, je bilo pri tožniku breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti nepremičnin in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja.
URS člen 25. ZFPPIPP člen 98, 101, 101/1, 104, 104/9, 105, 105/3, 126, 126/2, 254, 254/1, 355, 355/2, 355/2-7.
pravica do pravnega sredstva - sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe - pritožba upravitelja - aktivna legitimacija - osebne pravice upravitelja, ki izhajajo iz zakona - sklep o odmeri stroškov - sklep o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado - nadomestila, do katerih je upravitelj upravičen - vsebina sklepa - administrativni stroški - odločitev o upraviteljevi nagradi - stroški računovodskih storitev - organ stečajnega postopka - sodelovanje med sodnikom in upraviteljem - obveznosti upravitelja
Upravitelj ni stranka postopka, pač pa organ postopka zaradi insolventnosti, ki je pri opravljanju dejanj zaradi insolventnosti podrejen drugemu procesnemu organu sodišča, to je sodniku, ki vodi stečajni postopek. Aktivno legitimacijo za pritožbo stečajnemu upravitelju glede na navedeno zakon daje le takrat, kadar sodišče odloči o tistih njegovih osebnih pravicah, ki izhajajo iz zakona samega.
Upravitelj ima pravico do pritožbe tudi takrat, kadar sodišče s sklepom o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka (delno) odloči tudi o nadomestilih, do katerih je upravičen.
Ker so po 7. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP administrativni stroški stroški stečajnega postopka, torej stroški, ki bremenijo stečajno maso, drži pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje delno poseglo tudi v odločitev o upraviteljevi nagradi. Zato sodišče prve stopnje upraviteljeve pritožbe z dne 3. 11. 2015 proti 1. 7b točki izreka sklepa z dne 19. 10. 2015 ne bi smelo zavreči.
Tako stečajni upravitelj kot sodnik, ki vodi stečajni postopek, sta organa, ki sodelujeta v stečajnem postopku, oba z namenom čim učinkovitejše izvedbe stečajnega postopka, kar pomeni ob maksimalnem spoštovanju zakonitosti in varovanju načel stečajnega postopka, čim hitreje doseči čim višje poplačilo upnikov. Da se ta cilj v polni meri doseže, pa morata sodnik in stečajni upravitelj med seboj sodelovati na visoko profesionalnem nivoju ob visoki stopnji korektnosti. Stečajni upravitelj mora sodnika seznanjati z vsemi problemi, s katerimi se srečuje pri vodenju stečajnega postopka, pri tem pa je vezan na sodnikova navodila.
Sodišče se je pravilno oprlo na določbo 5.5 Splošnih pogojev, skladno s katero je lizingojemalec dolžan lizingodajalcu, ki je odstopil od pogodbe, poravnati vso škodo.
Pritožbeno sodišče se strinja z argumentacijo prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri utesnitvi zahtevka za obračunski popravek in ne morebitno navajanje nove (drugačne) trditvene ali pravne podlage.
Sodna praksa je že večkrat poudarila, da za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - individualizacija kazenskih sankcij - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizirane kršitve - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - dokazna ocena - obarvani naklep - direktni naklep - opustitveno kaznivo dejanje - kazenska odgovornost - storilec kaznivega dejanja - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - izvajanje dokazov - branje izvedenskega mnenja - prekršek kot del izvršitvenega ravnanja
Prepoved sojenja o isti stvari, storilec in krivda pri kaznivem dejanju po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika.
- Prepoved iz 31. člena Ustave Republike Slovenije se nanaša na primere, ko je postopek vsebinsko ali, ko gre za ustavitev, formalno pravnomočno končan, kar se zgolj s pravnomočno obtožbo ne more zgoditi. Drugič, ker bi morala biti navedena sodba Okrožnega sodišča v Mariboru izrečena pred obravnavano sodbo, in ker bi tedaj že morala biti pravnomočna. Končno pa se niti dejanji časovno v celoti ne prekrivata, različni sta v izvršitvi ter vsako zase uperjeni v drug predmet napada, kar vse bo, če bo, dokončno preizkušeno v drugem postopku.
- Ker je lahko storilec kaznivega dejanja, za katerega je bil obdolženi spoznan za krivega, vsakdo in ne zgolj odgovorna oseba kot oseba z določenimi pooblastili. Ta, končno v 99. členu KZ-1 kot posebni storilec kaznivega dejanja ni več opredeljena, medtem ko razlika med direktorjem in dejansko poslovodečo osebo ni razlika v vrsti, ampak razlika znotraj vrste, s čemer je kakršnokoli nasprotje v izreku sodbe izključeno.
- Zadostuje direktni naklep, ki je pri opustitvah izkazan s tem, da storilec kljub možnostim, ki jih ima, in ki se jih zaveda, ne ravna v smeri, da prepovedana posledica ne bi nastala, ampak s svojo hoteno nedejavnostjo povzroči ravno nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084065
OZ člen 82, 83, 120, 120/4. ZPP člen 165, 165/1. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002.
razlaga pogodbe – splošni pogoji – razhajanje med pogodbo in splošnimi pogoji – nejasna določila – štipendiranje – pogodba o štipendiranju – obveznost štipendista – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – stroški odgovora na pritožbo
V primeru razhajanja med splošnimi pogoji in pogodbenimi določili veljajo slednja. Določila pogodbe se uporabljajo tako kot se glasijo. Razlaga pogodbenih določil je potrebna le v primeru, če so ta določila nejasna.
znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – rojstvo otrok – obiskovanje univerze v tujini – potrebe otrok – pridobitna zmožnost preživninskih zavezancev
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da morajo biti potrebe otrok sorazmerne materialnim in pridobitnim zmožnostim preživninskih zavezancev. Čeprav je toženka že dosegla visoko stopnjo izobrazbe, sta ji starša vendarle dolžna finančno omogočiti nadaljevanje šolanja na Univerzi v ZDA, kjer toženka razvija svojo očitno veliko nadarjenost in s tem zasleduje uresničitev svojih osebnostnih in poklicnih ambicij, kar pritožbeno niti ni sporno. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so preživninske potrebe upravičenke od januarja 2015 do avgusta 2015 znašale najmanj 2.036,37 EUR mesečno, od avgusta 2015 dalje pa 1.676,44 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da celotno financiranje tožničinega študija v ZDA presega materialne in pridobitne zmožnosti njenih staršev, kljub dejstvu, da je Univerza ... delno oziroma v študijskem letu 2015/2016 celo v celoti oprostila toženko plačila šolnine.