stvarne napake - pravočasno grajanje napak - pravica kupca odpraviti napako na stroške prodajalca - jamčevalni zahtevek za odpravo napake - pooblastilo - v imenu in za račun stranke - preklic pooblastila
Tudi v primeru prodajne pogodbe (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) je treba kupcu priznati pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku napake ne odpravi sam.
Delavcu, ki da odpoved, delovno razmerje sicer preneha po izteku odpovednega roka, vendar pa se o skrajšanju odpovednega roka z delodajalcem lahko sporazume. Za pristanek delodajalca k skrajšanju odpovednega roka se šteje tudi zaključena delovna knjižica na dan, ki ga predlaga delavec, ki je dal odpoved.
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 18, 18/1, 104, 105, 355, 355/1, 371, 371/2, 372, 372-4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - čas storitve kaznivega dejanja - časovni okvir - časovno zmanjšanje kriminalne količine - pravice obrambe - pravica do učinkovite obrambe - možnost za pripravo obrambe - seznanitev z izvedenskim mnenjem - načelo neposrednosti - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - storilec - položaj storilca - zloraba položaja - zadovoljevanje spolnega nagona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - krivda - naklep - prepovedana posledica - prizadetost spolne nedotakljivosti - premoženjskopravni zahtevek zaslišanje obtoženca - nepremoženjska škoda
Po določbi prvega odstavka 355. člena ZKP sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Ta določba velja tudi glede dokaza z izvedencem, tudi če je v zvezi z odrejenim izvedenstvom pred tem izdelal izvid in mnenje pisno.
Obtoženi je imel od decembra 2010 kot diakon položaj župnijskega sodelavca, zato je treba le pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so starši oškodovanko vpeljali v cerkveno življenje in ji omogočali preživljanje pretežnega časa v okviru cerkve in župnije, kjer je imela številne dejavnosti, v prepričanju, da je oškodovanka v tem okolju varna. Starši so torej prepustili oškodovanko v varstvo cerkvi kot instituciji, župniku in osebam, ki so delale z njim, torej tudi obtoženemu. Prav v župniji pa je obtoženi s položajem diakona, zaradi česar je bila oškodovanka bolj zaupljiva, navezal stik z njo.
Glede na besedilo določbe 173. člena KZ-1 storilčev namen zadovoljitve spolnega nagona ni element kaznivega dejanja, kot tudi primerjalno, v pravni ureditvi držav, ki imajo to področje urejeno primerljivo naši ureditvi. Naklep storilca je sicer lažje prepoznaven, če poseže v spolno nedotakljivost druge osebe z namenom zadovoljitve spolnega nagona, vendar pa to ne pomeni, da je naklep usmerjen v prizadetost spolne nedotakljivosti druge osebe izključen, če storilec tega namena nima.
vojaško usposabljanje - vojak - povračilo stroškov vojaškega usposabljanja - ničnost sporazuma
Pravdni stranki sta sklenili delovno razmerje za opravljanje dolžnosti vojaka za obdobje petih let od 14. 1. 2007 do 13. 1. 2012. Dne 15. 10. 2007 sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dolžnosti podčastnika za čas 10 let od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2017. Toženec je bil dolžan na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi opraviti usposabljanje, ker za opravljanje te dolžnosti ni imel ustreznega vojaškega znanja. Toženec je usposabljanje opravljal od 1. 10. 2007 ter ga uspešno zaključil 23. 4. 2008. Dne 5. 8. 2011 je odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je želel v času odpovednega roka izrabiti še letni dopust in višek ur, tako da bi z delom prenehal 30. 9. 2011. Tožeča stranka je z datumom prenehanja delovnega razmerja soglašala in nekaj dni pred prenehanjem delovnega razmerja 26. 9. 2011 tožencu v podpis ponudila sporazum, v katerem je poleg dogovorjenega datuma prenehanja delovnega razmerja zapisala tudi toženčevo zavezo povrniti stroške strokovnega usposabljanja v vtoževanem znesku. V obravnavanem primeru je treba upoštevati, da je tožeča stranka Republika Slovenija in da je tožencu podpis navedenega sporazuma ponudila, ko ni bilo več zakonite podlage za povračilo stroškov usposabljanja. Toženčeva obveznost je v skladu s Pravilnikom o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju, po katerem mora zaposleni, ki je napoten na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanje po končanem izobraževanju, usposabljanju ali izpopolnjevanju ostati v delovnem razmerju v ministrstvu najmanj dve leti, če je bilo izobraževanje krajše od enega leta, kar je v tožnikovem primeru bilo, glede na uspešno zaključeno usposabljanje dne 23. 4. 2008 prenehala dne 23. 4. 2010. Zato določba sporazuma z dne 26. 9. 2011 o povrniti stroške strokovnega usposabljanja v vtoževanem znesku nima podlage in je v skladu s četrtim odstavkom 39. člena OZ nična. Ker tožeča stranka ni imela podlage, na podlagi katere bi lahko od toženca zahtevala povračilo teh stroškov, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep o izvršbi ter zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo stroškov usposabljanja.
SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075844
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 12. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 212. ZBPP člen 13.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – odlog ali obročno plačilo sodnih taks – trditveno in dokazno breme – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Institut odloga oziroma obročnega plačila sodne takse zajema primere, ko stranka zgolj trenutno, torej v roku, ki ji ga je sodišče naložilo, da plača sodno takso, ne more plačati sodne takse, jo pa bo nedvomno lahko plačala po izteku tega roka zaradi posebnih okoliščin. Trditveno in dokazno breme o razlogih za odlog ali obročno plačilo sodne takse je v celoti na stranki.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 39, 187, 191, 191/1, 191/2, 203, 409, 409/3, 430, 430/2. ZPIZ92 člen 12, 52, 202, 202/2, 230. ZDM člen 4. TZPZ člen 249a, 249b.
starostna pokojnina - odmera - višina pokojnine - pokojninska doba - zavarovalna doba s povečanjem - plačilo prispevkov - družbenik in direktor družbe
V postopku priznanja pravice do starostne pokojnine tožnik podlage zavarovanja oziroma lastnosti zavarovanca ne more spreminjati niti je izbirati (za nazaj). Po ustaljeni sodni praksi je status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravno urejen status osebe, v katerega je mogoče posegati le ob izpolnitvi zakonskih pogojev in uživa varstvo pravnomočnosti v smislu 185. člena Ustave RS.
Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18. letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu starostna pokojnina odmerila v višjem znesku.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066216
ZP-1 člen 25, 25/2, 154, 154-4, 155, 155/1, 155/1-8, 159. ZPrCP člen 23.
odločitev o sankcijah - odvzem predmetov - lastništvo predmeta - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zaseg motornega vozila
Iz sodbe mora izhajati, ali temelji odločitev sodišča za izrek stranske sankcije odvzema predmeta - motornega vozila na določbi prvega odstavka (odvzem lastniku) ali drugega odstavka 25. člena ZP-1 (odvzem storilcu, ki ni lastnik vozila).
ZDR-1 člen 86, 200, 200/3. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 17. ZDR člen 83, 83/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja
V enoti tožene stranke, kjer je delala tožnica, je promet upadel za 10 %, kar je več kot na ravni celotne družbe (8 %), zato se je zmanjšala potreba po delu v tej enoti. Tožena stranka se je odločila za reorganizacijo dela z zmanjševanjem delavcev v enoti, saj dela za vse tri zaposlene delavke ni bilo. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, pri čemer je tožena stranka za ugotovitev presežne delavke uporabila objektiven kriterij delovne dobe. Tožnica je bila primerjavi z ostalima delavkama pri toženi stranki zaposlena najkrajši čas. Tožena stranka je tudi dokazala, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi šikaniranja in mobbinga. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066226
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 136, 136/1, 136/1-8, 154, 154/1, 154/1, 154/1. ZDCOPMD člen 37, 37/1. UREDBA (ES) 561/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) 3820/85 člen 8, 8/6, 10.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - ekskulpacijski razlog - obvezni počitek mobilnih delavcev - počitek voznika
Če predpis določa jasne in dovolj konkretne ukrepe dolžnega nadzorstva, ki jih mora pravna oseba izvrševati, da bi prekršek preprečila, za razbremenitev odgovornosti ne zadostuje, da pravna oseba izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - kršitev konkurenčne klavzule
Ker
tožniku
ni bil omogočen zagovor po drugem odstavku 85. člena ZDR-1, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati dokazov v zvezi z utemeljenostjo odpovednega razloga.
ZKP člen 18, 83, 83/2, 149a, 149b, 150. ZPol člen 63, 63/1, 63/1-1, 64.
nedovoljeni dokazi – nezakoniti dokazi – izločitev nedovoljenih dokazov – hramba DNK – mladoletnik – prikriti preiskovalni ukrepi – dokazni standard – utemeljeni razlogi za sum
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo državne tožilke, da v konkretnem primeru obstoj zapisa profila DNK osumljenega v bazi policije ni bil le rezultat enkratne obravnave osumljenca, ki bi glede na zaključek postopka zoper mladoletnika in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča moral biti izbrisan iz baze, pač pa je rezultat kontinuiranega kriminalnega delovanja storilca, kateremu bi lahko ob vsaki izkazani policijski obravnavi ponovno odvzeli DNK vzorec, pa mu ni bil odvzet izključno iz razloga, ker se je v bazi že nahajal.
ZUTG člen 119, 119/1, 119/3, 119/4. ZZZPB člen 18, 31, 31/2, 31/5.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - rok za prijavo - narava roka - izguba pravice
Stališče toženca, da je tožnik s tem, ko je zamudil 30-dnevni rok za prijavo na zavodu za zaposlovanje, po prenehanju obveznega zavarovanja izgubil pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, je napačno. Rok 30 dni za prijavo pri zavodu in za vložitev zahteve za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, kot je določen v 1. odstavku 119. člena ZUTG, je podaljšljiv. To pomeni, da zamuda roka nima za posledico izgube pravice. Namesto izgube pravice je namreč določeno, da se skupna dolžina prejemanja nadomestila samo skrajša, in sicer za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju zavarovanja oz. razloga za mirovanje roka za prijavo.
ZPIZ-1 člen 41, 41/1, 41/1-2, 193, 193/1, 207, 207/2. ZPIZ92 člen 229, 229/2.
starostna pokojnina - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo - odmera pokojnine
V 2. alineji prvega odstavka 41. člena ZPIZ-1 je določeno, da se nadomestilo za invalidnost (torej tudi nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev) upošteva le v primeru, če je bil zavarovanec v času uživanja navedenih pravic obvezno zavarovan. Tožniku je bilo nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev priznano šele z odločbo z dne 11. 9. 2006, in sicer za nazaj za čas od 26. 11. 1998. V spornem obdobju pa tožnik ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da mu nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev ni mogoče upoštevati pri odmeri pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine v višjem znesku ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZOdvT člen 25, 25/1, 25/2, 25/3. OZ člen 299, 299/1, 299/2.
pravica do zdravljenja v tujini - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava - vrednost spora - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da v konkretnem socialnem sporu ni mogoče oceniti vrednosti spornega predmeta. V tretjem odstavku 25. člena ZOdvT je določeno, da se v primeru, če se zahtevek stranke nanaša na ocenjeno denarno dajatev ali na upravni akt v zvezi z denarno dajatvijo, vrednost predmeta določi po višini dajatve. Ker je v postavljenem zahtevku za priznanje pravice do zdravljenja v tujini že v tožbi postavljen zahtevek tudi na plačilo stroškov zdravljenja v tujini, je v konkretni zadevi mogoče oceniti vrednost predmeta oziroma denarne dajatve. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v IV. točki izreka glede priznanja stroškov postopka in zvišalo stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku.
finančni leasing - Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu - pravne napake predmeta leasinga - zaseg in odvzem predmetov leasinga s strani organov pregona - izguba posesti - zamude s plačili obrokov - odstop od pogodbe
Za finančni leasing je celo tipična takšna razdelitev tveganj, saj je jemalec leasinga sam izbral tako predmet leasinga kot tudi dobavitelja tega predmeta, dajalec leasinga pa je le finančno omogočil izvedbo posla.
Leasingodajalec, ki je za ustrezno visoko najemnino omogočil leasingojemalcu nakup opreme, ima pozitivni pogodbeni interes, to je interes, da pridobi tolikšno premoženje, kot bi mu pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. S tem, ko je tožena stranka kršila pogodbo in leasing obrokov ni redno plačevala, je ob odstopu od pogodbe nastopila situacija in so zapadle v plačilo vse še neplačane anuitete.
Predmetni socialni spor se je pričel na podlagi vloge, ki ni poimenovana kot tožba, v njej ni navedena tožena stranka, niti nima tožbenega zahtevka. S tako pomanjkljivo vlogo ni bilo postopano po 108. členu ZPP. Iz zapisnika o edini glavni obravnavi z dne 7. 9. 2015 ni razvidno, da bi bil na tem naroku določno opredeljen tožbeni zahtevek, čeprav bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva na to moralo paziti in tožniku, ki nima pooblaščenca, pomagati oblikovati tožbeni zahtevek. Ker iz zapisnika z glavne obravnave izhaja le zapis, „da tožnik vztraja kot doslej“, je v zadevi razsojeno o vlogi, ki nima nujnih sestavin tožbe, ki ni sklepčna, niti nima tožbenega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V tej pravdi je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev obstoja terjatve iz naslova pogodbe o leasingu, ki sta jo sklenili pravdni stranki in odškodnine zaradi kršitve te pogodbe. Nosilni razlog za zavrnitev zahtevka je bilo dejstvo, da tožeča stranka stanovanja (predmeta leasinga) ni prodala, temveč ga oddaja v najem. Sodišče prve stopnje je tako ravnanje opredelilo kot kršitev pogodbe, zaradi katere tožeča stranka ni več upravičena do plačil po pogodbi. Tako stališče je napačno. Dejstvo, da tožeča stranka stanovanja ni prodala, lahko vpliva le na višino preostale obveznosti (za toženo stranko je bila namreč cenitev sporna), ne pa na njen temelj.
Ob upoštevanju 72. člena ZPIZ-1 se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18 - letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Ker je bila tako ugotovljena pokojninska osnova ob upoštevanju odmernega odstotka manjša od najnižje pokojninske osnove iz 48. člena ZPIZ-1, se je invalidska pokojnina najprej odmerila od najnižje pokojninske osnove na dan nastanka invalidnosti in ker je bila še vedno manjša od zneska pokojnine, ki bi bila odmerjena od najnižje pokojninske osnove zavarovancu s pokojninsko dobo 40 let, se je pri izračunu delne invalidske pokojnine nadomestilo pravilno odmerilo od osnove iz 57. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril delno invalidsko pokojnino, ni utemeljen, saj za odmero v višjem znesku ni nobene podlage.
odškodninska odgovornost poslovodje - škodljiva sklenitev pogodbe - pravila podjetniške presoje - delno plačilo z delnicami
Ni mogoče vsake odločitve, ki se s pretekom časa pokaže, da ni bila najboljša (da ni uresničila pričakovanj, ni prinesla dobička, ali pa je celo povzročila izgubo) uvrstiti med ravnanja, za katera poslovodja odškodninsko odgovarja.
Nerealno je zahtevati, da bi si (tudi če bi zanemarili možnost, da bi od izdajatelja delnic sploh ne dobil vseh relevantnih podatkov za izvedbo cenitve) pred odločitvijo o sklenitvi posla toženec lahko izgovoril čas, v katerem bi pridobil cenitev vrednosti delnic, pa tudi, da bi za takšno cenitev plačal relativno visoko ceno. Glede na to je bila torej odločitev toženca, da gre v takšen posel, kjer je bila kupnina v pretežnem delu (70 %) krita z gotovino, preostali del pa z delnicami po takratni emisijski vrednosti, sicer res povezana s tveganjem, vendar mu ni mogoče očitati, da je bila njegova odločitev v času, ko jo je sprejel, nerazumna, in da bi zato bil odškodninsko odgovoren.