bistvena kršitev določb postopka - preizkus sodbe sodišča prve stopnje - odločanje glede na stanje spisa
Če sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogleda v drug spis in prebere izpoved stranke iz tega spisa, ter tako izvedena dokaza upošteva pri svoji odločitvi, ob reševanju pritožbe pa ta (vpogledan) spis ni predložen spisu, prav tako pa v spisu ni listin, ki jih je vpogledalo in ne zapisnika o zaslišanju, pritožbeno sodišče sodbe glede pritožbenih navedb ne more preizkusiti, kar je kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Takšne nepravilnosti pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, ker sodišče o zadevi odloča glede na stanje spisa.
Delavcu, ki da odpoved, delovno razmerje sicer preneha po izteku odpovednega roka, vendar pa se o skrajšanju odpovednega roka z delodajalcem lahko sporazume. Za pristanek delodajalca k skrajšanju odpovednega roka se šteje tudi zaključena delovna knjižica na dan, ki ga predlaga delavec, ki je dal odpoved.
ZPIZVZ člen 2, 2/5, 7, 8, 8/1, 8/3, 8/4. ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 39, 250, 250/1. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - pokojninska osnova - vštetje plač - bivši vojaški zavarovanec
Tožnik, bivši vojaški zavarovanec, je pravico do starostne pokojnine pridobil 1. 12. 2007 pri tožencu, ki mu je starostno pokojnino tudi odmeril. ZPIZVZ v 7. členu določa, da se upravičencu iz 2. člena tega zakona, ki mu nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni odmeril vojaške pokojnine, pokojnina določi tako, da se odmeri od zneska pokojninske osnove, ki se določi glede na njegov čin ali razred, ki ga je imel neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Pokojninska osnova se določi v pavšalnih zneskih glede na čin, ki ga je imel zavarovanec v določenem obdobju. Takšne pavšalne osnove, določene v 7. členu ZPIZVZ glede na čin ali razred, ki ga je tožnik imel po vojaških predpisih za čas službovanja v JLA, so se upoštevale tudi za tožnika. Po prvem odstavka 8. člena ZPIZVZ se osnova iz 7. člena upošteva tudi določitvi plač za čas, prebit v aktivni vojaški službi v JLA za zavarovance, ki uveljavijo pravice po splošnih predpisih, ne glede na to, ali zavarovanec predloži potrdilo o dejansko prejetih plačah. Ta osnova se nato preračuna skladno z drugim oziroma tretjim odstavkom 8. člena ZPIZVZ ter uskladi na raven zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine, in sicer s količniki, ki se po splošnih predpisih uporabljajo za uskladitev plač iz leta 1991. Tako ni niti pravne niti dejanske podlage za to, da bi se tožniku za čas od 1. 1. 1986 dalje upoštevale primerljive plače častnikov teritorialne obrambe Republike Slovenije, kot to v pritožbi neutemeljeno uveljavlja tožnik. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je pokojninska osnova tožnika tako v obdobju aktivne vojaške službe v JLA, kot v obdobju zaposlitve pri določenem delodajalcu, pravilno izračunana in je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo odločb toženca s priznanjem pravice do starostne pokojnine v višjem znesku, utemeljeno zavrnilo.
V tej pravdi je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev obstoja terjatve iz naslova pogodbe o leasingu, ki sta jo sklenili pravdni stranki in odškodnine zaradi kršitve te pogodbe. Nosilni razlog za zavrnitev zahtevka je bilo dejstvo, da tožeča stranka stanovanja (predmeta leasinga) ni prodala, temveč ga oddaja v najem. Sodišče prve stopnje je tako ravnanje opredelilo kot kršitev pogodbe, zaradi katere tožeča stranka ni več upravičena do plačil po pogodbi. Tako stališče je napačno. Dejstvo, da tožeča stranka stanovanja ni prodala, lahko vpliva le na višino preostale obveznosti (za toženo stranko je bila namreč cenitev sporna), ne pa na njen temelj.
SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075844
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 12. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 212. ZBPP člen 13.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – odlog ali obročno plačilo sodnih taks – trditveno in dokazno breme – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Institut odloga oziroma obročnega plačila sodne takse zajema primere, ko stranka zgolj trenutno, torej v roku, ki ji ga je sodišče naložilo, da plača sodno takso, ne more plačati sodne takse, jo pa bo nedvomno lahko plačala po izteku tega roka zaradi posebnih okoliščin. Trditveno in dokazno breme o razlogih za odlog ali obročno plačilo sodne takse je v celoti na stranki.
pravda - nasprotovanje zahtevku - postopek zaradi insolventnosti - priznanje terjatve v prisilni poravnavi - stroški - pravdni stroški
Ključnega pomena je, da toženka ni hotela prostovoljno izpolniti iztoževane denarne obveznosti, poleg tega pa so pravno pomembne tudi okoliščine, ki so nastopile med sodnim postopkom in jih gre pripisati izključno v sfero tožene stranke (položaj insolventnosti in priznanje iztoževane denarne terjatve v postopku prisilne poravnave). Zato sodišče druge stopnje meni, da je treba v konkretnem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 156. člena ZPP, ki izključuje načelo uspeha v pravdi.
vojaško usposabljanje - vojak - povračilo stroškov vojaškega usposabljanja - ničnost sporazuma
Pravdni stranki sta sklenili delovno razmerje za opravljanje dolžnosti vojaka za obdobje petih let od 14. 1. 2007 do 13. 1. 2012. Dne 15. 10. 2007 sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dolžnosti podčastnika za čas 10 let od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2017. Toženec je bil dolžan na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi opraviti usposabljanje, ker za opravljanje te dolžnosti ni imel ustreznega vojaškega znanja. Toženec je usposabljanje opravljal od 1. 10. 2007 ter ga uspešno zaključil 23. 4. 2008. Dne 5. 8. 2011 je odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je želel v času odpovednega roka izrabiti še letni dopust in višek ur, tako da bi z delom prenehal 30. 9. 2011. Tožeča stranka je z datumom prenehanja delovnega razmerja soglašala in nekaj dni pred prenehanjem delovnega razmerja 26. 9. 2011 tožencu v podpis ponudila sporazum, v katerem je poleg dogovorjenega datuma prenehanja delovnega razmerja zapisala tudi toženčevo zavezo povrniti stroške strokovnega usposabljanja v vtoževanem znesku. V obravnavanem primeru je treba upoštevati, da je tožeča stranka Republika Slovenija in da je tožencu podpis navedenega sporazuma ponudila, ko ni bilo več zakonite podlage za povračilo stroškov usposabljanja. Toženčeva obveznost je v skladu s Pravilnikom o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju, po katerem mora zaposleni, ki je napoten na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanje po končanem izobraževanju, usposabljanju ali izpopolnjevanju ostati v delovnem razmerju v ministrstvu najmanj dve leti, če je bilo izobraževanje krajše od enega leta, kar je v tožnikovem primeru bilo, glede na uspešno zaključeno usposabljanje dne 23. 4. 2008 prenehala dne 23. 4. 2010. Zato določba sporazuma z dne 26. 9. 2011 o povrniti stroške strokovnega usposabljanja v vtoževanem znesku nima podlage in je v skladu s četrtim odstavkom 39. člena OZ nična. Ker tožeča stranka ni imela podlage, na podlagi katere bi lahko od toženca zahtevala povračilo teh stroškov, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep o izvršbi ter zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo stroškov usposabljanja.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije invalidnosti - spremembe v zdravstvenem stanju
Tožnica je delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s polovico polnega delovnega časa od 6. 9. 2007 dalje. Pri tožnici ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih bi prišlo do nadaljnjega zmanjšanja njene delovne zmožnosti oziroma poslabšanja invalidnosti. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke z razvrstitvijo v v I. kategorijo invalidnosti utemeljeno zavrnilo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZUJF člen 90, 227.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - ugotavljanje začasne nezmožnosti za nazaj
Tožničin osebni zdravnik je predlog za odobritev bolniškega staleža od 28. 5. 2013 dalje podal dne 22. 8. 2014, to je po uveljavitvi ZUJF, zato v tožničinem primeru ne pride v poštev uporaba 227. člena ZUJF, ki omogoča tistim zavarovancem, pri katerih se je postopek za uveljavljanje pravic začel pred njegovo uveljavitvijo, torej pred 31. 5. 2012, da se dokončna po dosedanjih predpisih. Za tožnico, ki ni izpodbijala ugotovitve toženca glede njenega statusa in sicer, da od 28. 5. 2013 ni bila več prijavljena kot prejemnik denarnega nadomestila pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, to pomeni, da je skladno z 90. členom ZUJF zanjo kot brezposelno osebo pravica do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo ukinjena in posledično ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo ni utemeljeno. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za ugotovitev, da je bila začasno nezmožna za delo od 29. 5. 2013 do 7. 5. 2015, ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Direktiva Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas člen 11, 11/1, 11/1-b. URS člen 3a.
državna štipendija - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - državljan tretje države
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da zgolj dejstvo, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije, zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb tožene stranke in priznanje pravice do državne štipendije. Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo Direktive Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, ki v členu 11. (1) (b) določa, da se rezidenti za daljši čas obravnavajo enako kot državljani glede izobraževanja in poklicnega usposabljanja, vključno s štipendijami za študij. Navezne okoliščine, ki jih je deloma ugotovilo sodišče (tožnica zakonito dalj časa prebiva v Republiki Sloveniji in je državljanka tretje države), in v tožbi navedene navezne okoliščine (da je državljanka Republike Kosova, da je bila v času vložitve tožbe stara 16 let in praktično vse svoje življenje zakonito prebiva v Republiki Sloveniji s svojo družino, da je vseskozi obiskovala slovensko osnovno šolo, trenutno obiskuje drugi letnik srednje šole, itd.) bi sodišče v luči citirane direktive moralo ovrednotiti pri ugotavljanju dejanskega stanja in v skladu z doktrino lojalne razlage oziroma razlaga nacionalnega prava v duhu Direktive Sveta 2003/109/ES krog subjektov, ki so upravičeni do državne štipendije, razlagati tako, da kot upravičene subjekte zajema tudi državljane tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas, saj iz 11. člena citirane direktive izhaja namen, da se rezidenti za daljši čas obravnavajo enako kot državljani glede izobraževanja in poklicnega usposabljanja, vključno s štipendiranjem za študij. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in je bilo posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Po noveli ZP-1H je pojem hujšega prekrška samostojno opredeljen v drugem odstavku 23. členu ZP-1. Hujši prekršek je prekršek, za katerega je bila izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ne glede na to, s katero kategorijo je bil storjen.
sporazum o varstvu in vzgoji skupnih otrok - zavrnitev predloga za izdajo sklepa
Sodišče zavrne predlog za izdajo sklepa o sporazumu staršev o varstvu, vzgoji, preživljanju otrok in o stikih, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristijo otrok.
Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Zato v tem primeru ne pride v poštev določba 191. člena OZ. Javni uslužbenec namreč lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
Tožeča stranka je poleg ugotovitvenega zahtevka glede ločitvene pravice uveljavljala tudi dajatveni zahtevek v smeri prednostnega poplačila iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (drugi odstavek 184. člena ZPP). S tem procesnim dejanjem tožeča stranka ni zgolj dopolnila ali popravila svojih navedb na način, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (tretji odstavek 184. člena ZPP), kot je to zmotno ocenilo sodišče prve stopnje.
Tožnica je tožbo vložila po pooblaščencu. Ker tožbi ni bilo predloženo pooblastilo, je sodišče pooblaščenca pozvalo, da predloži pooblastilo za zastopanje ter ga hkrati obvestilo, da bo v primeru, da ne bo ravnal po nalogu sodišča, tožbo zavrglo. Pooblastilo ni bilo predloženo, zato je sodišče tožbo zavrglo in ta sklep vročilo pooblaščencu. Pritožbo, ki jo je vložila tožnica sama, je nato sodišče zavrglo kot prepozno. Za vročanje sklepa o zavrženju tožbe pooblaščencu sodišče ni imelo podlage, saj bi ga moralo vročiti neposredno tožnici. Zaključek, da je pritožba prepozna, ni pravilen. Zato je pritožbeno sodišče sklep o zavrženju pritožbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
finančni leasing - Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu - pravne napake predmeta leasinga - zaseg in odvzem predmetov leasinga s strani organov pregona - izguba posesti - zamude s plačili obrokov - odstop od pogodbe
Za finančni leasing je celo tipična takšna razdelitev tveganj, saj je jemalec leasinga sam izbral tako predmet leasinga kot tudi dobavitelja tega predmeta, dajalec leasinga pa je le finančno omogočil izvedbo posla.
Leasingodajalec, ki je za ustrezno visoko najemnino omogočil leasingojemalcu nakup opreme, ima pozitivni pogodbeni interes, to je interes, da pridobi tolikšno premoženje, kot bi mu pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. S tem, ko je tožena stranka kršila pogodbo in leasing obrokov ni redno plačevala, je ob odstopu od pogodbe nastopila situacija in so zapadle v plačilo vse še neplačane anuitete.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 39, 187, 191, 191/1, 191/2, 203, 409, 409/3, 430, 430/2. ZPIZ92 člen 12, 52, 202, 202/2, 230. ZDM člen 4. TZPZ člen 249a, 249b.
starostna pokojnina - odmera - višina pokojnine - pokojninska doba - zavarovalna doba s povečanjem - plačilo prispevkov - družbenik in direktor družbe
V postopku priznanja pravice do starostne pokojnine tožnik podlage zavarovanja oziroma lastnosti zavarovanca ne more spreminjati niti je izbirati (za nazaj). Po ustaljeni sodni praksi je status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravno urejen status osebe, v katerega je mogoče posegati le ob izpolnitvi zakonskih pogojev in uživa varstvo pravnomočnosti v smislu 185. člena Ustave RS.
Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18. letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu starostna pokojnina odmerila v višjem znesku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nezmožnost nadaljevanja dela - sodna razveza
Tožnik (vodja oddelka) se določenega dne ni udeležil sestanka, za katerega je prejel vabilo s strani tožene stranke. S tem je tožnik kršil pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja. Neudeležba na sestanku pa ne pomeni takšne kršitve delovnopravnih obveznosti, da bi tožena stranka lahko tožniku zaradi nje podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ker ni podan pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, to je, da utemeljen razlog onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.