vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni predložil izpodbijane dokončne odločbe, na katero predložitev je bil pozvan, zaradi nepredložene odločbe pa je bila vloga kot nepopolna zavržena. Ker torej ni opravil tistega procesnega dejanja, ki ga je zamudil, je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrglo na podlagi 120. člena ZPP. Pravilno je namreč štelo, da s tem, ko vložnik k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni predložil odločbe, ni opravil procesnega dejanja, ki ga je zamudil, oziroma ga ni opravil.
Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izvrši z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj trideseti dan po pravnomočnosti odločbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne odločbe, s katero je bila sankcija izrečena, storilcu. Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je tako vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve te sankcije.
V tej pravdi je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev obstoja terjatve iz naslova pogodbe o leasingu, ki sta jo sklenili pravdni stranki in odškodnine zaradi kršitve te pogodbe. Nosilni razlog za zavrnitev zahtevka je bilo dejstvo, da tožeča stranka stanovanja (predmeta leasinga) ni prodala, temveč ga oddaja v najem. Sodišče prve stopnje je tako ravnanje opredelilo kot kršitev pogodbe, zaradi katere tožeča stranka ni več upravičena do plačil po pogodbi. Tako stališče je napačno. Dejstvo, da tožeča stranka stanovanja ni prodala, lahko vpliva le na višino preostale obveznosti (za toženo stranko je bila namreč cenitev sporna), ne pa na njen temelj.
ZPIZVZ člen 2, 2/5, 7, 8, 8/1, 8/3, 8/4. ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 39, 250, 250/1. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - pokojninska osnova - vštetje plač - bivši vojaški zavarovanec
Tožnik, bivši vojaški zavarovanec, je pravico do starostne pokojnine pridobil 1. 12. 2007 pri tožencu, ki mu je starostno pokojnino tudi odmeril. ZPIZVZ v 7. členu določa, da se upravičencu iz 2. člena tega zakona, ki mu nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni odmeril vojaške pokojnine, pokojnina določi tako, da se odmeri od zneska pokojninske osnove, ki se določi glede na njegov čin ali razred, ki ga je imel neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Pokojninska osnova se določi v pavšalnih zneskih glede na čin, ki ga je imel zavarovanec v določenem obdobju. Takšne pavšalne osnove, določene v 7. členu ZPIZVZ glede na čin ali razred, ki ga je tožnik imel po vojaških predpisih za čas službovanja v JLA, so se upoštevale tudi za tožnika. Po prvem odstavka 8. člena ZPIZVZ se osnova iz 7. člena upošteva tudi določitvi plač za čas, prebit v aktivni vojaški službi v JLA za zavarovance, ki uveljavijo pravice po splošnih predpisih, ne glede na to, ali zavarovanec predloži potrdilo o dejansko prejetih plačah. Ta osnova se nato preračuna skladno z drugim oziroma tretjim odstavkom 8. člena ZPIZVZ ter uskladi na raven zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine, in sicer s količniki, ki se po splošnih predpisih uporabljajo za uskladitev plač iz leta 1991. Tako ni niti pravne niti dejanske podlage za to, da bi se tožniku za čas od 1. 1. 1986 dalje upoštevale primerljive plače častnikov teritorialne obrambe Republike Slovenije, kot to v pritožbi neutemeljeno uveljavlja tožnik. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je pokojninska osnova tožnika tako v obdobju aktivne vojaške službe v JLA, kot v obdobju zaposlitve pri določenem delodajalcu, pravilno izračunana in je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo odločb toženca s priznanjem pravice do starostne pokojnine v višjem znesku, utemeljeno zavrnilo.
SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075844
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 12. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 212. ZBPP člen 13.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – odlog ali obročno plačilo sodnih taks – trditveno in dokazno breme – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Institut odloga oziroma obročnega plačila sodne takse zajema primere, ko stranka zgolj trenutno, torej v roku, ki ji ga je sodišče naložilo, da plača sodno takso, ne more plačati sodne takse, jo pa bo nedvomno lahko plačala po izteku tega roka zaradi posebnih okoliščin. Trditveno in dokazno breme o razlogih za odlog ali obročno plačilo sodne takse je v celoti na stranki.
ZDR-1 člen 86, 200, 200/3. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 17. ZDR člen 83, 83/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja
V enoti tožene stranke, kjer je delala tožnica, je promet upadel za 10 %, kar je več kot na ravni celotne družbe (8 %), zato se je zmanjšala potreba po delu v tej enoti. Tožena stranka se je odločila za reorganizacijo dela z zmanjševanjem delavcev v enoti, saj dela za vse tri zaposlene delavke ni bilo. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, pri čemer je tožena stranka za ugotovitev presežne delavke uporabila objektiven kriterij delovne dobe. Tožnica je bila primerjavi z ostalima delavkama pri toženi stranki zaposlena najkrajši čas. Tožena stranka je tudi dokazala, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi šikaniranja in mobbinga. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Pravilna je trditev tožene stranke, da je tožeča stranka v izjavi o umiku tožbe navedla, da je stečajni upravitelj o tem, da dolžnik do tožene stranke nima nobenih terjatev, zvedel šele na podlagi odgovora na tožbo in na podlagi dokumentacije, ki jo je naknadno pridobil od bivšega poslovodstva dolžnika. Umik tožbe torej ni bil posledica izpolnitve zahtevka po vložitvi tožbe. Zato je tožena stranka zaradi umika tožbe upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.
vojaško usposabljanje - vojak - povračilo stroškov vojaškega usposabljanja - ničnost sporazuma
Pravdni stranki sta sklenili delovno razmerje za opravljanje dolžnosti vojaka za obdobje petih let od 14. 1. 2007 do 13. 1. 2012. Dne 15. 10. 2007 sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dolžnosti podčastnika za čas 10 let od 1. 10. 2007 do 30. 9. 2017. Toženec je bil dolžan na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi opraviti usposabljanje, ker za opravljanje te dolžnosti ni imel ustreznega vojaškega znanja. Toženec je usposabljanje opravljal od 1. 10. 2007 ter ga uspešno zaključil 23. 4. 2008. Dne 5. 8. 2011 je odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je želel v času odpovednega roka izrabiti še letni dopust in višek ur, tako da bi z delom prenehal 30. 9. 2011. Tožeča stranka je z datumom prenehanja delovnega razmerja soglašala in nekaj dni pred prenehanjem delovnega razmerja 26. 9. 2011 tožencu v podpis ponudila sporazum, v katerem je poleg dogovorjenega datuma prenehanja delovnega razmerja zapisala tudi toženčevo zavezo povrniti stroške strokovnega usposabljanja v vtoževanem znesku. V obravnavanem primeru je treba upoštevati, da je tožeča stranka Republika Slovenija in da je tožencu podpis navedenega sporazuma ponudila, ko ni bilo več zakonite podlage za povračilo stroškov usposabljanja. Toženčeva obveznost je v skladu s Pravilnikom o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju, po katerem mora zaposleni, ki je napoten na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanje po končanem izobraževanju, usposabljanju ali izpopolnjevanju ostati v delovnem razmerju v ministrstvu najmanj dve leti, če je bilo izobraževanje krajše od enega leta, kar je v tožnikovem primeru bilo, glede na uspešno zaključeno usposabljanje dne 23. 4. 2008 prenehala dne 23. 4. 2010. Zato določba sporazuma z dne 26. 9. 2011 o povrniti stroške strokovnega usposabljanja v vtoževanem znesku nima podlage in je v skladu s četrtim odstavkom 39. člena OZ nična. Ker tožeča stranka ni imela podlage, na podlagi katere bi lahko od toženca zahtevala povračilo teh stroškov, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep o izvršbi ter zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo stroškov usposabljanja.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015200
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 110.
vdovska pokojnina - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba predpisa - zavrženje zahteve
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih aktov je zavrnjen z utemeljitvijo, da je zakonito zavržena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine, medtem ko je sočasno o delu istovrstnega tožbenega zahtevka razsojano meritorno. Z vsebinsko zavrnitvijo tega dela tožbenega zahtevka je presežen procesni obseg predsodnega upravnega odločanja. Poleg tega v predsodnem postopku ni bilo pogojev za postopanje po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po katerem organ s sklepom zavrže zahtevo tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Zaradi spremenjene pravne podlage, na katero se opira tožničina zahteva za ponovno priznanje pravice do vdovske pokojnin, to je ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013, v obravnavanem predsodnem postopku ni bilo pogojev za procesno rešitev zahteve. Torej ni bilo pogojev za postopanje po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP-a za zavrženje zahteve. Zaradi spremenjene zakonske podlage bi morala biti ponovna zahteva obravnavana po vsebini. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijana nezakonita upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
ZPIZ-2 16, 22. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33, 33-3. ZMEPIZ-1 člen 80, 80-1, 81, 81/1, 81/4. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - družba z neomejeno odgovornostjo - status zavarovanca
Za ugotovitev lastnosti zavarovanca je odločilen vpis zavarovanca kot poslovodne osebe gospodarske družbe v register. Taka lastnost zaključi z izbrisom iz registra. Tožena stranka ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo. Med zunanja (pravna) razmerja ZSReg šteje tudi vprašanje zastopanja družbe (navzven). Zato je tudi v zunanjih razmerjih, ki se tičejo vprašanja zastopanja, tožena stranka vezana na vpis posameznega podatka v sodni register. Iz prvega odstavka 8. člena ZSReg izhaja, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače. Zato je tožena stranka ob ugotovitvi, da tožnik v zavarovanje ni bil vključen na drugi podlagi, tožnika v zavarovanje utemeljeno vključila kot družbenika in poslovodno osebo, in sicer upoštevaje podatke, kot so bili v času odločanja tožene stranke razvidni iz registra. Tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb tožene stranke, z ugotovitvijo, da v spornem obdobju nima lastnosti zavarovanca kot družbenik gospodarske družbe in poslovodna oseba, ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53. URS člen 22. ZPP člen 105, 180.
odškodnina - neizrabljen letni dopust
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da določba 53. člena ZSSloV ne omejuje ali izključuje pravice pripadnikov SV do tedenskega počitka na mirovnih misijah oziroma mirovnih operacijah v tujini. Drugega odstavka 53. člena ZSSloV ni mogoče razlagati na način, da pripadnikom Slovenske vojske tedenski počitek v času opravljanja mirovne misije v tujini sploh ne pripada. Iz citirane določbe izhaja le, da je treba ta tedenski počitek prilagoditi glede na vrsto nalog in druge razmere.
stvarne napake - pravočasno grajanje napak - pravica kupca odpraviti napako na stroške prodajalca - jamčevalni zahtevek za odpravo napake - pooblastilo - v imenu in za račun stranke - preklic pooblastila
Tudi v primeru prodajne pogodbe (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) je treba kupcu priznati pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku napake ne odpravi sam.
Delavcu, ki da odpoved, delovno razmerje sicer preneha po izteku odpovednega roka, vendar pa se o skrajšanju odpovednega roka z delodajalcem lahko sporazume. Za pristanek delodajalca k skrajšanju odpovednega roka se šteje tudi zaključena delovna knjižica na dan, ki ga predlaga delavec, ki je dal odpoved.
ZKP člen 18, 83, 83/2, 149a, 149b, 150. ZPol člen 63, 63/1, 63/1-1, 64.
nedovoljeni dokazi – nezakoniti dokazi – izločitev nedovoljenih dokazov – hramba DNK – mladoletnik – prikriti preiskovalni ukrepi – dokazni standard – utemeljeni razlogi za sum
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo državne tožilke, da v konkretnem primeru obstoj zapisa profila DNK osumljenega v bazi policije ni bil le rezultat enkratne obravnave osumljenca, ki bi glede na zaključek postopka zoper mladoletnika in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča moral biti izbrisan iz baze, pač pa je rezultat kontinuiranega kriminalnega delovanja storilca, kateremu bi lahko ob vsaki izkazani policijski obravnavi ponovno odvzeli DNK vzorec, pa mu ni bil odvzet izključno iz razloga, ker se je v bazi že nahajal.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066226
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 136, 136/1, 136/1-8, 154, 154/1, 154/1, 154/1. ZDCOPMD člen 37, 37/1. UREDBA (ES) 561/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) 3820/85 člen 8, 8/6, 10.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - ekskulpacijski razlog - obvezni počitek mobilnih delavcev - počitek voznika
Če predpis določa jasne in dovolj konkretne ukrepe dolžnega nadzorstva, ki jih mora pravna oseba izvrševati, da bi prekršek preprečila, za razbremenitev odgovornosti ne zadostuje, da pravna oseba izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2, 53/3.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
neposredna obtožnica oškodovanca kot tožilca - zahteva za preiskavo
Oškodovanka kot tožilka P. d.o.o. je 31.12.2014 vložila obtožnico zoper M.Š., zaradi kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po petem v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do osmih let. Obtožnica je bila vložena brez predhodno opravljene preiskave, niti niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka 170. člena ZKP, ko preiskovalni sodnik da soglasje k predlogu tožilca, naj se ne opravi preiskava.
Formalni preizkus ali so izpolnjeni pogoji za vložitev neposredne obtožnice oškodovanca kot tožilca opravi predsednik senata oz. zunajobravnavni senat še pred vložitvijo obtožnice obdolžencu. V obravnavani zadevi tako ni bilo ravnano in je bila obtožnica vročena obdolženki, ki pa je zoper njo ugovarjala in je bilo zato o njej meritorno odločeno z izpodbijanim sklepom, čeprav se v obravnavani zadevi šteje, da je oškodovanka kot tožilka z vloženo obtožnico podala zahtevo za preiskavo o kateri odloča in preiskavo opravlja preiskovalni sodnik okrožnega sodišča (četrti odstavek 25. člena ZKP).
neopravljanje dela - razlogi na strani delodajalca - ukinitev organa - izvršitev pravnomočne sodbe
V času pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik še vedno zaposlen na delovnem mestu inšpektorja vodje medobčinskega inšpektorata ter da ga je tožena stranka dolžna pozvati na delo na to delovno mesto, medobčinskega inšpektorata ni bilo več. Ker torej tožena stranka tožniku ni mogla zagotoviti ustreznega dela, je zakonito izdala izpodbijani sklep o določitvi nadomestila plače v skladu s 137. členom ZDR. za čas, ko tožnik iz razloga, na strani tožene stranke ne dela.
ZDR člen 32, 34, 35, 82, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih in drugih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja- nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - porušeno zaupanje
Ravnanje tožnice (ki je na račun tožene stranke naročala taksi prevoze ter koristila službeni telefon v zasebne namene, s tem pa toženi stranki povzročila škodo) je tako skrhalo odnose s toženo stranki oziroma njeno zaupanje v tožničino delo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče v smislu določbe prvega odstavka 110. člena ZDR. Gre za kršitve, ki so hude in katerih pomena ni mogoče zmanjševati, kljub temu, da zoper tožničino delo pri toženi stranki v preteklih 13 letih ni bilo pripomb. Kršitve, ki so tožnici dokazane, utemeljujejo zaključek, da so podani pogoji za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je tožnica ves čas zaposlitve pri toženi stranki vestno in dobro opravljala svoje delo ter da se je direktor tožene stranke nanjo zelo zanašal in ji zaupal, ob ugotovljenih hujših kršitvah delovne obveznosti, ne more pomeniti razloga, da niso bili izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Upoštevati je potrebno, da je bila tožnica zaposlena na delovnem mestu poslovne sekretarke, na katerem je potrebno popolno zaupanje direktorja, saj gre za stalno delovno povezanost in tudi komuniciranje tožeče stranke navzven s poslovnimi partnerji in drugo javnostjo.
ZOdvT člen 25, 25/1, 25/2, 25/3. OZ člen 299, 299/1, 299/2.
pravica do zdravljenja v tujini - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava - vrednost spora - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da v konkretnem socialnem sporu ni mogoče oceniti vrednosti spornega predmeta. V tretjem odstavku 25. člena ZOdvT je določeno, da se v primeru, če se zahtevek stranke nanaša na ocenjeno denarno dajatev ali na upravni akt v zvezi z denarno dajatvijo, vrednost predmeta določi po višini dajatve. Ker je v postavljenem zahtevku za priznanje pravice do zdravljenja v tujini že v tožbi postavljen zahtevek tudi na plačilo stroškov zdravljenja v tujini, je v konkretni zadevi mogoče oceniti vrednost predmeta oziroma denarne dajatve. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v IV. točki izreka glede priznanja stroškov postopka in zvišalo stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku.