negativna uskladitev pokojnin - zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - vloga v elektronski obliki - lastnoročen podpis
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana v fizični obliki. Lahko je tudi v elektronski obliki, če je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vendar pa določba 105.b člena ZPP glede elektronskih vlog za potrebe pravdnega postopka še ni operacionalizirana, kar pomeni, da je v socialnem sporu mogoče pritožbo na pravno veljaven način vložiti le v fizični pisni obliki, saj je le tako mogoče zagotoviti, da je na njej tudi lastnoročen podpis pritožnika. Ker tožnikova pritožba, ki je bila po elektronski pošti naslovljena na urad prvostopenjskega sodišča, nima, niti ne more imeti veljavnega podpisa, niti ni vložena v dveh izvodih, je z izpodbijanim sklepom kot nepopolna zakonito zavržena.
Tožnik (varnostnik) se je spornega dne namesto na delovnem mestu nahajal v sejni sobi naročnika, kjer se ne sme zadrževati, pri čemer je ob prihodu neposredno nadrejenega, varnostnega nadzornika in interventa v sejni sobi naročnika ležal na tleh na trebuhu in na svojem zasebnem tabličnem računalniku gledal film. S takšnim ravnanjem je kršil določila pogodbe o zaposlitvi in določbe 33. in 34. člena ZDR-1, skladno s katerimi mora delavec svoje delo na delovnem mestu opravljati vestno in dosledno ter upoštevati vsa pisna in ustna navodila nadrejenih delavcev, organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zaključilo, da je s tem izkazan razlog za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožena stranka je upravičeno izgubila zaupanje v tožnika, zaradi česar nadaljevanje delovnega razmerja na delovnem mestu varnostnik ni več mogoče, s tem pa je izkazan drugi pogoj za podajo izredne odpovedi iz 109. člena ZDR-1. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZDSS-1 člen 82, 82/2, 82/3. ZPP člen 319, 230, 230/2. ZUPJS člen 8, 8/1. ZUP člen 7.
državna štipendija - višina - pojasnila dolžnost
Tožnica ob vložitvi vloge za priznanje državne štipendije niti v obravnavanem predsodnem postopku ni bila opozorjena na zakonsko ureditev uveljavljanja pravic iz javnih sredstev po vrstnem redu (8. člen ZUPJS). Opustitev navedene pojasnilne dolžnosti lahko vpliva na višino štipendije oz. možnost pridobitve tudi drugih pravic iz sistema socialnega varstva, ki so po vrstnem redu uvrščene pred pravico do državne štipendije. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku na odpravo izpodbijane odločbe, toženi stranki pa je utemeljeno naložilo izdajo odločbe o višini državne štipendije in odločbo o drugih pravicah iz javnih sredstev.
ZDR člen 4, 5, 5/2, 130. ZDR-1 člen 4, 5, 5/2, 118, 130, 200, 200/1, 200/2, 200/4. ZMZPP člen 21, 21/1, 57. ZPP člen 28, 76, 76/, 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodna pristojnost - pasivna legitimacija - tuje veleposlaništvo - stroški za prevoz na delo in z dela - stroški prehrane med delom - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek
Tožnica se je pri toženki prostovoljno vključila v organiziran delovni proces za delovni čas, krajši od polnega (25 ur tedensko), tj. čiščenje, opravljanje kurirskih storitev in strežbe (cateringa). Delo je opravljala osebno in nepretrgano, po navodilih delodajalca in pod njegovim nadzorom ter je zanj prejemala plačilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so v razmerju med strankama tega individualnega delovnega spora obstajali vsi elementi delovnega razmerja, kot so bili določeni v 4. členu ZDR, ki je veljal do 12. 4. 2013, in po tem datumu v sedaj veljavnem 4. členu ZDR-1, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
Sodišče prve stopnje je tožnici iz naslova povrnitve stroškov prehrane med delom zmotno dosodilo znesek v višini maksimuma, ki ni obdavčen, saj je kot pravno podlago napačno uporabilo Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, do katerih se ti skladno s 3., 4., 7. in 8. točko 1. odstavka in 2. odstavkom 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Uredba ne določa višine povračil stroškov prehrane, do katerih je delavec upravičen. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da za toženo stranko ne velja nobena kolektivna pogodba in da tožena stranka tudi podzakonskega akta s tem v zvezi nima, zato bi se moralo opreti na pravno ureditev tega vprašanja v podobni dejavnosti, npr. v javnem sektorju. Ker zaradi napačne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o povrnitvi stroškov prehrane med delom v točki V izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v točki VI izreka sodbe, saj izrek, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o regresu za letni dopust, ki ga je tožena stranka dolžna izplačati tožnici, ni razumljiv in tudi ne izvršljiv. Iz izreka namreč ni razvidna višina zneskov regresov za letni dopust, od katerih tečejo zakonske zamudne obresti, ti zneski pa tudi ne izhajajo iz obrazložitve sodbe, zato pritožbeno sodišče odločitve sodišča prve stopnje v tem delu ni moglo preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče tudi v tem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plačilo socialno varstvene storitve – plačilo storitve institucionalnega varstva – oprostitev plačila – zavezanec za plačilo – preživljanje staršev – preživninska obveznost do staršev – razmerja med starši in otroki
Ker toženka uveljavlja izjemo od splošnega pravila, da so otroci svoje starše dolžni preživljati, je dolžna zatrjevati in dokazati, da mati preživninske obveznosti do nje iz neupravičenih razlogov ni izpolnjevala.
Tožnik je več oseb zavajal, da jim bo pomagal pri izvedbi tečaja varne vožnje, pridobitvi vozniškega dovoljenja in izbrisu kazenskih točk, pri čemer za navedeno ni imel pooblastil, ter je od njih v ta namen zahteval ustrezno plačilo, ki je bilo nato tudi izvedeno (čeprav sicer na račun tretjega). Tožnik je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, ki jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Ob izpolnjenih pogojih se samski osebi v enem letu lahko za izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, prizna izredna denarna socialna pomoč le v višini dvakratnega minimalnega dohodka, preostale tri izredne denarne socialne pomoči pa le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile. Tožnica je uveljavljala izredno denarno socialno pomoč kot pomoč za stroške preživljanja, ki jih ne zmore, ker se je iz razlogov, na katere ni mogla vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Za ta namen pa je tožnica v letu 2014 že prejela izredno denarno socialno pomoč v višini dveh njenih minimalnih dohodkov in je bila upravičena le do razlike, do katere je prišlo zaradi uskladitve minimalnega dohodka od 1. 7. 2014, to je do 7,96 EUR. Tožnica bi bila glede na tretji odstavek 33. člena ZSVarPre upravičena do izredne denarne pomoči v višini treh njenih minimalnih dohodkov le za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi naravne nesreče ali višje sile. Takšnih izrednih stroškov pa tožnica tekom postopka ni navajala in tudi ni na tej podlagi uveljavljala izredne denarne socialne pomoči za kritje takšnih izrednih stroškov. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za priznanje tretje izredne denarne socialne pomoči v letu 2014 utemeljeno zavrnilo.
Tožena stranka je dokazala, da tožnica, ki je bila zadolžena za vsebinsko koordinacijo projekta v zvezi z izdelavo programske opreme za podporo izračunu cen zdravil, ni pravočasno sporočila podatkov o izvoru cen zdravil, oziroma je odgovorna za nastanek zamude pri izvedbi projekta. Dokazala je tudi, da je tožnica odklonila pripravo plana izobraževanja za leto 2014, čeprav je bilo v splošnih navodilih tožene stranke za zaposlene predvideno vsaj 5 dni izobraževanj na leto in da je na sestanku verbalno napadla dva udeleženca. S takšnim ravnanjem je tožnica najmanj iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan u
temeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2. ZSDU člen 98, 98/2.
sprememba akta o ustanovitvi - vpis spremembe - pritožba sveta delavcev - spor med subjektom vpisa in svetom delavcev - postopek za razreševanje medsebojnega spora - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po presoji registrskega sodišča gre za predhodno vprašanje, ki ga lahko registrsko sodišče reši samo. Taka obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je vsebinsko prazna, saj je izostala argumentacija v smeri ugotovitev, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev o predhodnem vprašanju
osebni stečaj - splošna pravila postopka osebnega stečaja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika
Sodišče v primerih, kadar stečajni dolžnik prejema plačo, s posebnim sklepom ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za določene zneske v korist točno navedenih beneficiarjev, spadajo v stečajno maso in naloži izplačevalcu, da mora te zneske namesto stečajnemu dolžniku, plačevati v dobro fiduciarnega računa stečajnega upravitelja. Kadar izplačevalec ne ravna skladno s sklepom, sodišče izda sklep, s katerim izplačevalcu naloži, naj v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po tem sklepu.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075276
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 282, 370, 370/3. SPZ člen 184, 184/1, 207, 207/1, 207/2, 209, 209/2. OZ člen 421, 421/2, 426.
globalna fiduciarna cesija – odstop terjatve v zavarovanje – stečajni postopek nad odstopnikom – ločitvena pravica – zunajsodno obravnavanje ločitvene pravice – zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno
Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 282. člena ZFPPIPP, se nanaša tudi na primere, ko se lahko uresničitev poplačilnega upravičenja doseže z izterjavo terjatve, ne le s prodajo predmeta.
SPZ člen 99. ZTLR člen 25, 25/2. ODZ paragraf 418.
odstranitev objektov – vzpostavitev prejšnjega stanja – prepoved nadaljnjega vznemirjanja – ugovor pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem zemljišču – dobra vera graditelja – javno dobro
Ker se lastninska pravica na javnem dobru z inštitutom gradnje na tujem zemljišču ni mogla pridobiti, ne pride v poštev določba drugega odstavka 25. člena ZTLR, po kateri sodišče lahko odloči, da zgrajenega gradbenega objekta ni treba porušiti, če to glede na okoliščine primera, zlasti pa glede na vrednost objekta, premoženjske razmere lastnika zemljišča in graditelja ter glede na njuno obnašanje med gradnjo ne bi bilo družbeno opravičljivo.
Tožnica je zatrjevala (in o tem predložila dokaze), da je kreditna pogodba nična. Za sklepčnost tožbe je bilo to dovolj in ji ni bilo potrebno zahtevati še „razveljavitve“ pravnega posla.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079300
URS člen 54. ZZZDR člen 133. OZ člen 346.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – izpodbito očetovstvo – zahtevek za vrnitev preživnine – verzija – zastaranje terjatve
Temelj za plačevanje preživnine je prenehal s pravnomočno izpodbitim očetovstvom tožnika. Tožnikova terjatev je nastala šele s tem trenutkom in takrat tudi v celoti zapadla, zato pred tem zastaranje ni moglo začeti teči. Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. To ni bilo šele v trenutku, ko je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je otrokov biološki oče toženec. Svoj zahtevek bi namreč tožnik lahko vložil tudi zoper nekdanjo ženo, otrokovo mamo, takoj zatem, ko je bilo njegovo očetovstvo izpodbito. Kadar otrok nima očeta (na primer biološki oče ni znan), je otroka dolžna preživljati mati. To dolžnost ji na temelju starševstva nalaga že 54. člen Ustave RS.
Pojem potrebnosti izdatkov se presoja z vidika potreb otroka in zmožnosti biološkega in ne domnevnega očeta.
sklep o zavrnitvi predloga za splošni vpis spremembe pri subjektu vpisa - prenehanje zavoda - akt o prenehanju zavoda - prenehanje potreb oziroma pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotovitveni sklep - postopek likvidacije zavoda - prenehanje po postopku redne likvidacije - izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije
Zakon o zavodih, kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VSL0072484
ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 157a, 157a/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 176, 176/1, 176/2. OZ člen 131, 131/1, 165, 190, 229, 229/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij člen 4, 5.
procesna legitimacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - radijsko predvajanje komercialnih fonogramov - pravice tujih proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - začasni dogovor - skupni sporazum o višini nadomestila - odškodninski zahtevek - zapadlost odškodninske obveznosti - zakonske zamudne obresti - DDV
Tožeča stranka kot edina kolektivna organizacija za varstvo pravic iz fonogramov (in v okviru dovoljenja) lahko uveljavlja tudi pravice inozemskih proizvajalcev fonogramov.
Smiselna uporaba sicer že ne več veljavnega skupnega sporazuma ima prednost pred uporabo drugega skupnega sporazuma ali sploh bistveno drugačnega načina vrednotenja predvajanja komercialnih fonogramov. To velja še toliko bolj, ker je določitev odmene za uporabo fonogramov že v ZASP mišljena kot zgolj začasen ukrep.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – prometna nesreča – voznik motornega kolesa – poškodba roke – srednje hud primer – zdrobljen zlom desne koželjnice – poškodba nožnega palca – udarnina obraza – odrgnina na obrazu – odrgnina na golenih – povrnitev pravdnih stroškov – delni uspeh v pravdi – vsaka stranka krije svoje stroške postopka – zastopanje po odvetniku – zavarovalnica kot tožena stranka
Tožnik, star 55 let, je povzročil prometno nesrečo kot voznik motornega kolesa.
Ima zmanjšane zmožnosti za nošnjo v desni roki (da je najtežje breme, ki ga še dvigne in zadrži v desnici lažje za 70 % v primerjavi s sposobnostjo pred poškodovanjem), za dela, kjer mora imeti popolno gibljivost desnega zapestja ni več zmožen, je oviran pri domačih delih v stanovanju (pospravljanje, pometanje), je znatno oviran pri vrtnih delih, manj zmožen za vsako dvoročno fizično delo, z desnico ne more čvrsto oprijemati, se ne more ukvarjati s tistimi športno rekreativnimi dejavnostmi, ki zahtevajo veliko grobo moč desnice ali popolno gibljivost desnega zapestja, je bistveno manj zmožen za delo elektromonterja, je malo oviran pri oblačenju in slačenju, je oviran pri pisanju, risanju, je malo oviran pri jedi s priborom, je oviran pri rokovanju in je bil predčasno upokojen.
Pomemben je končen znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo, ne le zneski za posamezne oblike te škode. Skupaj odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo (39.000,00 EUR) predstavlja znesek 39 povprečnih mesečnih neto plač na zaposlenega v RS na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Nepravilna je stroškovna odločitev sodbe, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, ker zanjo ni podlage v drugem odstavku 154. člena ZPP. Res je sicer, da je tožnik uspel z 51 % zahtevka, kar pa ne nudi podlage za zavzeto stališče sodbe. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožene stranke v postopku ni zastopal odvetnik in je imel tožnik bistveno višje stroške (plačilo sodne takse, izvedenine in stroški zastopanja po odvetniku).
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053196
SPZ člen 67, 67/1, 67/3.
skupnost etažnih lastnikov – posel rednega upravljanja – nepravdni postopek – nujni sosporniki – stvarna legitimacija – pomanjkanje stvarne legitimacije
Ker je po ugotovitvah sodišča prve stopnje ena izmed nasprotnih udeleženk umrla že pred vložitvijo predloga za odločitev o poslu rednega upravljanja, je predlog vložen zoper napačno osebo in je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 226/4-6, 291, 366, 366/1, 371, 371/9, 371/10. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
ugovor ločitvenega upnika proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - nadomestilo upravitelju - izračun nadomestila - matematični izračun višine nadomestila - regresivna lestvica - posebna stečajna masa - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - več posebnih razdelitvenih mas - enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - odsotnost splošne stečajne mase - stroški računovodskih izkazov - sorazmerni del nadomestila upravitelju - terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna stečajna masa obstoja ali ne.
Za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev. Slednje naziranje je treba upoštevati tudi, ko je bila izvedena razdelitev ločitvenim upnikom po več posebnih razdelitvenih masah. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti upraviteljevo stališče, da je za vsako premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, treba oblikovati posebno stečajno maso. Na navedeno pravno ureditev, upoštevanje skupne osnove več posebnih stečajnih mas za izračun nadomestila, ne vpliva.
Matematični izračun višine nadomestila je različen, če seštejemo vse osnove za odmero nadomestila ali izračunamo nadomestilo od vsake osnove posebej. Lestvica v prvem odstavku 7. člena Pravilnika je regresivna, kar pomeni, da se znesek nadomestila pri višjih vrednostih nadomestila sorazmerno znižuje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071122
SPZ člen 77. ZPP člen 185, 185/1.
sodna ureditev meje – kriterij močnejše pravice – poziv geodetske uprave – udeleženci – razširitev predloga
Predlagateljica je bila pozvana s strani geodetske uprave, da vloži predlog za sodno določitev meje na sodišču, glede na to, da na ustni obravnavi ni prišlo do sporazuma o poteku predlaganih delov mej. Vendar pa predlagateljica predloga za sodno ureditev meje ni vložila zoper vse parcele, navedene v pozivu. Meja glede parcel, ki niso vsebovane v predlogu sodišču, je urejena tako, kot izhaja iz elaborata.