PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066216
ZP-1 člen 25, 25/2, 154, 154-4, 155, 155/1, 155/1-8, 159. ZPrCP člen 23.
odločitev o sankcijah - odvzem predmetov - lastništvo predmeta - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zaseg motornega vozila
Iz sodbe mora izhajati, ali temelji odločitev sodišča za izrek stranske sankcije odvzema predmeta - motornega vozila na določbi prvega odstavka (odvzem lastniku) ali drugega odstavka 25. člena ZP-1 (odvzem storilcu, ki ni lastnik vozila).
odškodninska odgovornost poslovodje - škodljiva sklenitev pogodbe - pravila podjetniške presoje - delno plačilo z delnicami
Ni mogoče vsake odločitve, ki se s pretekom časa pokaže, da ni bila najboljša (da ni uresničila pričakovanj, ni prinesla dobička, ali pa je celo povzročila izgubo) uvrstiti med ravnanja, za katera poslovodja odškodninsko odgovarja.
Nerealno je zahtevati, da bi si (tudi če bi zanemarili možnost, da bi od izdajatelja delnic sploh ne dobil vseh relevantnih podatkov za izvedbo cenitve) pred odločitvijo o sklenitvi posla toženec lahko izgovoril čas, v katerem bi pridobil cenitev vrednosti delnic, pa tudi, da bi za takšno cenitev plačal relativno visoko ceno. Glede na to je bila torej odločitev toženca, da gre v takšen posel, kjer je bila kupnina v pretežnem delu (70 %) krita z gotovino, preostali del pa z delnicami po takratni emisijski vrednosti, sicer res povezana s tveganjem, vendar mu ni mogoče očitati, da je bila njegova odločitev v času, ko jo je sprejel, nerazumna, in da bi zato bil odškodninsko odgovoren.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075824
ZIZ člen 15, 35, 35/1, 44, 239, 266, 266/2, 268. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – začasna odredba – sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku – učinek sklepa o začasni odredbi – sklep o izvršbi – izvršitev začasne odredbe – oprava neposrednih dejanj izvršbe – smiselna uporaba določb o izvršbi za zavarovanje
Na podlagi sklepa o izdani začasni odredbi v pravdnem postopku ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe pred sodiščem, ki odloča o sporu. Za izvršitev začasne odredbe je tako pristojno sodišče, ki odloča o sporu, saj se določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje in je v konkretnem primeru sodišče, ki je pristojno za izdajo začasne odredbe, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih, povezanih z izdano začasno odredbo, če zakon ne določa drugače.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0053153
OZ člen 1012, 1019, 1019/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – razmerje med upnikom in porokom – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – trditveno in dokazno breme
Kreditojemalec (glavni dolžnik) odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Ne gre za isto terjatev. Porok pa je prost svoje obveznosti šele takrat, ko je glavni dolg v celoti poravnan. Sodišče po povedanem ni bilo dolžno v izreku izpodbijane sodbe navesti, da toženec za plačilo terjatve tožeče stranke odgovarja solidarno z glavnim dolžnikom. Sploh ker ta ni stranka tega postopka.
stroški za prevoz na delo in z dela - najkrajša pot - uredba
V skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se kilometrina prizna za najkrajšo razdaljo. Uredba določa zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza za najkrajšo pot od kraja bivališča do delovnega mesta, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabljati. Razdalja po najkrajši cesti je razdalja, izračunana po javnem cestnem omrežju, pri čemer ni bistveno, ali gre za asfaltna vozišča, makadamsko oziroma ovinkasto cesto, saj Uredba ne določa najbolj varne poti oziroma standardov primerne poti za javni prevoz, ampak najkrajšo pot, ki uporabnikom omogoča vožnjo s prevoznimi sredstvi. Zato je tožena stranka tožniku dolžna povrniti stroške prevoza za najkrajšo pot od prebivališča do delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku priznalo stroške prevoza na delo in z dela po poti preko določenega kraja, ker je tožeča stranka tam obiskovala svoje otroke in starša. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in spremenilo odločitev v I. točki izreka izpodbijane sodbe tako, da je tožeči stranki za sporno obdobje priznalo razliko v stroških prevoza na delo in z dela po najkrajši poti.
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – pravdni stroški – dolžnost plačila – uspeh v pravdi
Začasni zastopnik plačilo za svoje delo dobi v vsakem primeru. Vnaprej mora stroške za njegovo plačilo kriti stranka, ki je začasnega zastopnika predlagala. Tudi stroški začasnega zastopnika so del pravdnih stroškov in nosijo enako usodo kot ostali pravdni stroški: o njihovi povrnitvi se odloča le na podlagi specificirane zahteve za povrnitev ter glede na uspeh v pravdi.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti – rok za vložitev ugovora – najkasneje v odgovoru na tožbo – odgovor na tožbo – rok za vložitev odgovora na tožbo – dopolnitev odgovora na tožbo
Ugovor krajevne pristojnosti je podan pravočasno tudi, če je vložen v dopolnitvi odgovora na tožbo oziroma vlogi, ki je podana znotraj 30-dnevnega roka, predvidenega za vložitev odgovora na tožbo. Taka razlaga še vedno dosega cilj, ki ga s časovno omejitvijo zasleduje 22. člen ZPP – načelo ekonomičnosti postopka.
Bistveno je ugotoviti, ali sta zasebni tožilki (objektivno) razpoznavni iz samih inkriminiranih izjav kot takih, torej brez upoštevanja ostalih okoliščin. Prepoznavnost zasebne tožilke v inkriminiranih objavljenih zapisih pa je sodišče prve stopnje neutemeljeno oprlo na njene trditve o tem, da je obtoženka že prej blatila njuno ime, da je trdila, da je društvo njeno in da je tudi sicer imela omalovažujoč odnos do društva, namesto da bi izhajalo iz vsebine inkriminiranih izjav. Povedano drugače, razpoznavnost oškodovank oziroma zasebnih tožilk v okviru obtožbenih očitkov se ne presoja na podlagi njunega subjektivnega dojemanja, ampak skozi „oči“ z zadevo neobremenjenega bralca. Le-ta pa iz vsebine inkriminiranih besed, v katerih se omenja zgolj društvo, ne more razbrati, da naj bi se žaljivi komentarji in očitki nanašali tudi na zasebni tožilki. Zato ne moreta imeti statusa opravičenih tožilk za pregon očitanega kaznivega dejanja, storjenega s sredstvom javnega obveščanja.
ZFPPIPP člen 111, 111/5, 115, 115/2, 115/2-4, 116, 116/3.
osebni stečaj – imenovanje stečajnega upravitelja – pogoji za imenovanje upravitelja – odklonitveni razlog – isti upravitelj v stečaju nad družbo katere družbenik je dolžnik v osebnem stečaju
Predlog, ki ga pritožnik ponuja v pritožbi, da naj bi bila za upravitelja v njegovem osebnem stečaju imenovana ista upraviteljica, kot je imenovana v stečajnem postopku nad družbo, v kateri ima pritožnik po pritožbenih navedbah 70% delež, bi zaradi konflikta interesov med pritožnikom in od njega odvisne družbe oziroma med upniki obeh stečajnih dolžnikov pomenil uresničitev dejanskega stanu, ki predstavlja odklonitveni razlog za upravitelja v smislu 4. točke drugega odstavka 115. člena ZFPPIPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev pogodbenih obveznosti - opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - relativna bistvena kršitev določb postopka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je v delovnem času na zasebni obisk sprejel obiskovalca brez soglasja ali vsaj obvestila delodajalcu ter je v elektronskih sporočilih toženi stranki uporabljal izraze, neprimerne za uporabo v komunikaciji z nadrejenim. Sprejemanje zasebnih obiskov med delovnim časom, pri čemer obiskovalci ne plačajo vstopnine, ki se jo plačuje za vstop, je kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR-1). Tožena stranka je upravičeno štela, da je tožnik kršil svoje delovne obveznosti z žaljivo komunikacijo z nadrejeno (v elektronskih sporočilih z direktorico, ki poleg neprimernega tona vsebujejo še izjavo o fašističnih in rasističnih metodah, ki naj bi se jih direktorica posluževala), tako da je sodišče prve stopnje že na podlagi teh dveh kršitev iz prvega pisnega opozorila pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1.
Tožnik je s svojimi ravnanji (ko je v določenih dneh opustil dolžnost registriranja prihoda na delovno mesto; ko je za več dni v februarju 2013 v nasprotju z navodili delodajalca s svinčnikom vnašal popravke v evidenco prisotnosti; se določenega dne neupravičeno ni udeležil sestanka z oskrbniki ter je bil istega dne najmanj od 12.10 dalje neupravičeno odsoten z delovnega mesta in ni opravljal pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja) kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Sodišče prve stopnje se v zvezi z dejanji, ki jih je tožnik navajal kot trpinčenje na delovnem mestu, ni opredelilo do vseh dokazov oziroma je navedlo v razlogih izpodbijane sodbe le vsebino izvedenih dokazov, ki kažejo na to, da trpinčenja tožnika na delovnem mestu ni bilo. S tem je zagrešilo uveljavljano bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Poleg tega so razlogi sodbe pomanjkljivi oziroma nejasni v delu, ki se nanaša na trpinčenje tožnika z odvzemanjem delovnih nalog tožniku. Zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo, izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o tem, da bo delo zaradi premestitve javnega uslužbenca bolj učinkovito oziroma bolj smotrno, lahko sprejme le delodajalec, sodišče pa za presojo racionalnosti oziroma primernosti te odločitve ni pristojno. Vendar pa je za zakonitost premestitve po 3. točki drugega odstavka 149. člena ZJU poleg zahteve po ustrezni obrazloženosti sklepov o premestitvi pomembno, da zatrjevani razlog za premestitev obstaja oziroma da ni navidezen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je bila premestitev tožnika potrebna zaradi zagotovitve bolj učinkovitega in bolj smotrnega dela organa, zato je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
Delovno sodišče ni pristojno za odločanje v sporih v zvezi z imenovanjem javnih uslužbencev v naziv. Sodno varstvo pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti v petem in šestem odstavku 24. člena ZJU ni določeno zgolj z vidika vrste oziroma poimenovanja dokončne odločitve v predhodnem postopku pri delodajalcu, temveč je vezano tudi na vsebino pravic in obveznosti, na katere se odločitev nanaša. Za določitev stvarne pristojnosti sodišča je treba upoštevati, ali gre za odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ali gre za odločitev, ki ima značaj upravnega akta (upravne odločbe). Na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJU se uradnik imenuje v naziv z odločbo, za odločanje o tem pa je pristojno sodišče v upravnem sporu glede na določbo 2. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 24. člena ZJU. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in III. in IV. točko sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo v nadaljnjem postopku moralo postopati skladno z določbami ZPP o stvarni nepristojnosti.
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075966
ZIKS člen 145c. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 299, 299/2.
denacionalizacija – vrnitev zaplenjenih nepremičnin – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – konkretizirano zanikanje dejstev
Toženka je prišla v zamudo za plačilo primernega mesečnega nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (145.c člen ZIKS) po prejemu konkretiziranega zahtevka za plačilo (drugi odstavek 299. člena OZ).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0081527
URS člen 125. ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-3, 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini
nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1. ZPP člen 39, 39/3, 311, 311/1, 311/2, 311/3. KZ-1 člen 25. ZS člen 103, 103/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj - obseg veljavnosti - javna objava - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - exceptio illegalis - odškodninski zahtevek - povrnitev škode - civilna kazen - DDV - stroški terenskega preverjanja - predpravdni stroški - spori o pravicah iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost okrožnega sodišča - specializirani odvetnik - pravica do proste izbire pooblaščenca - povrnitev pravdnih stroškov - kilometrina - uspeh v postopku
Ustavno sodišče RS je doslej odločalo le o tarifi kolektivne organizacije (odločba US RS, št. U-I-149/98). Izrecno je odločilo, da ima kolektivna organizacija lahko javnopravna upravičenja in da je pravilnik vključno s tarifo splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj.
Skupnemu sporazumu ni mogoče pripisati lastnosti pogodbe obveznostnega prava. Ker ima (enostransko) sprejeta tarifa pravno naravo splošnega akta, je to pač tehten razlog, da ima takšno naravo tudi tisti akt, ki jo nadomesti, ne glede na to, da skupni sporazum ni enostransko dejanje kolektivne organizacije.
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen Ustave), pri ostalih
„podzakonskih“ predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena Ustave ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084346
URS člen 35. OZ člen 557, 561. ZPP člen 7, 212.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – izpolnjevanje pogodbenih obveznosti – dokaz – dokazni predlog – nedopusten dokaz – smrt – poslušanje zapustničine izjave na magnetogramu – magnetogram – dostojanstvo umrlega – pogreb – strošek pogreba – dolg zapuščine
Nosilni razlog za razvezo pogodb o dosmrtnem preživljanju je predstavljala ugotovitev, da tožnica v razmerju do zapustnice do leta 2003 svojih pogodbenih obveznosti ni izvrševala.
Pritožbeno sodišče sprejema razloge, s katerimi je prvostopno sodišče zavrnilo tožničin dokazni predlog za poslušanje zapustničine izjave na magnetogramu. S tem dokaznim predlogom je želela tožnica dokazati, da je do leta 2003 izpolnjevala svoje dolžnosti po pogodbah o dosmrtnem preživljanju, kar naj bi izhajalo iz zapustničine izjave na magnetogramu.
S predvajanjem zapustničine domnevno drugačne izjave bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča prekomerno poseženo v njeno dostojanstvo, zato sodišče izvedbe takšnega dokaza ne sme dopustiti.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga
Sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za taksno oprostitev, saj je od izida tega odločanja odvisno, ali bo do izterjave (neplačane in dolžne) takse, kot je urejajo določbe 34. do 35. člena ZST-1, sploh prišlo. Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo in je zato nepravilno, najmanj preuranjeno uporabilo določbo 34. člena ZST-1, ki se nanaša na pozivanje k plačilu takse s plačilnim nalogom, kot tudi določbo 34.a člena ZST-1, ki določa postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka
Izpodbijana zamudna sodba je bila vročena toženi stranki s t. i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Iz obvestila (vročilnice) izhaja, da ob poskusu vročitve pisanja ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku, zato je bilo v hišnem predalčniku tožene stranke 5. 3. 2015 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožena stranka pisanja ni dvignila v 15 dneh, odkar ji je bilo puščeno obvestilo, zato ji je bilo po preteku tega roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika tudi opozori. V konkretnem primeru se torej šteje, da je bila vročitev zamudne sodbe opravljena z iztekom 15. dneva od obvestila, to je v petek 20. 3. 2015, in je tako 21. 3. 2015 začel teči rok za vložitev pritožbe. Tožena stranka je pritožbo sodišču poslala priporočeno 13. 4. 2015, kar je prepozno (15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v soboto 4. 4. 2015). Ker pritožbe, kot prepozno vložene, ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP.
Razlog za preklic darilne pogodbe je lahko tudi moralno zavržno ravnanje obdarjenca proti darovalčevemu zakoncu, vendar je pri tem relevantno samo časovno obdobje, preden je med pogodbenikoma prišlo do spora.
Ni bistveno, koliko prič in drugih dokazov ponudi posamezna stranka v pravdi, pač pa je pomembna vsebina in teža dokazov ter njihova dokazna vrednost.
Kljub temu, da so izvedeni dokazi prepričljivi, logični in med seboj skladni, gre za nedopustno vnaprejšno dokazno oceno, če sodišče ne izvede tudi drugih dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka, ker samo pri sebi meni, da na dokazno oceno ne bi mogli vplivati.
avtorsko delo – varovana dela – kršitev avtorskih pravic – blagovna znamka – računalniški sistem – sistem zbiranja odpadkov
Sam sistem zbiranja odpadkov (kot ločenih odpadkov), ni avtorsko delo.
Avtorsko delo je lahko le sistem X (ekološki računalniški nadzorni sistem, ki je sestavljen iz več med seboj povezanih segmentov) kot celota. Računalniški nadzorni sistem X, s katerim je upravljala družba A., d. o. o., na toženko ni bil prenesen. Toženka, ki za ločevanje odpadkov uporablja zbiralnike za posebne tekoče in trde odpadke (brez senzorjev oziroma vmesnikov povezanih v računalniški nadzorni sistem X), ki jih je kupila pri A., d. o. o., ne krši avtorskih pravic sistema X.
vročitev sklepa o izvršbi – vročilnica – javna listina – podpis vročilnice – dokazno breme – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – dokazni standard – dokazni predlog – delna ustavitev izvršilnega postopka – delni umik predloga za izvršbo – pravni interes za pritožbo
Ker ima vročilnica dokazno moč javne listine, je trditveno in dokazno breme na strani stranke, ki izpodbija njeno verodostojnost. Stranka, ki vročilnico kot javno listino dokazno izpodbija, mora doseči višji dokazni standard, ob odsotnosti posebnih okoliščin za oceno pristnosti podpisa pa je nujno potrebno tudi sodelovanje izvedenca.
Umik predloga za izvršbo (v celoti ali delno) je dispozitivno dejanje upnika in sodišče o tem izda sklep, ki ima deklaratorno naravo. Je odločitev, ki je dolžnici v korist, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo zoper tak sklep.