SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015200
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 110.
vdovska pokojnina - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba predpisa - zavrženje zahteve
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih aktov je zavrnjen z utemeljitvijo, da je zakonito zavržena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine, medtem ko je sočasno o delu istovrstnega tožbenega zahtevka razsojano meritorno. Z vsebinsko zavrnitvijo tega dela tožbenega zahtevka je presežen procesni obseg predsodnega upravnega odločanja. Poleg tega v predsodnem postopku ni bilo pogojev za postopanje po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po katerem organ s sklepom zavrže zahtevo tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Zaradi spremenjene pravne podlage, na katero se opira tožničina zahteva za ponovno priznanje pravice do vdovske pokojnin, to je ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013, v obravnavanem predsodnem postopku ni bilo pogojev za procesno rešitev zahteve. Torej ni bilo pogojev za postopanje po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP-a za zavrženje zahteve. Zaradi spremenjene zakonske podlage bi morala biti ponovna zahteva obravnavana po vsebini. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izpodbijana nezakonita upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
Če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa, do poteka preizkusne dobe, pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče s sklepom odloči, ali naj se storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
avtorsko delo – varovana dela – kršitev avtorskih pravic – blagovna znamka – računalniški sistem – sistem zbiranja odpadkov
Sam sistem zbiranja odpadkov (kot ločenih odpadkov), ni avtorsko delo.
Avtorsko delo je lahko le sistem X (ekološki računalniški nadzorni sistem, ki je sestavljen iz več med seboj povezanih segmentov) kot celota. Računalniški nadzorni sistem X, s katerim je upravljala družba A., d. o. o., na toženko ni bil prenesen. Toženka, ki za ločevanje odpadkov uporablja zbiralnike za posebne tekoče in trde odpadke (brez senzorjev oziroma vmesnikov povezanih v računalniški nadzorni sistem X), ki jih je kupila pri A., d. o. o., ne krši avtorskih pravic sistema X.
prodaja nepremičnine - obremenitve nepremičnine - ugovor tretjega
Stavbna pravica, stvarne služnosti in osebne služnosti, ki so nastale pred zastavno pravico upnika, s prodajo nepremičnine v postopku izvršbe ostanejo, medtem ko ostale (vpisane v zemljiško knjigo za tem, ko je bila vpisana pravica zastavnih upnikov) ugasnejo. Iz te določbe jasno izhaja, da obstoj stavbne pravice in osebnih ter stvarnih služnosti ne glede na čas nastanka, ne omogoča ugovora tretjega in za postopek izvršbe te pravice ne predstavljajo nikakršne ovire.
Za (molčeči) preklic oporoke gre tudi tedaj, kadar oporočitelj oporoko uniči na način, da prečrta tekst, in to tudi v primeru, če (na takšen način) oporoko uniči druga oseba, z vednostjo in odobritvijo oporočitelja.
ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 154, 154/2, 156, 158.
stroški postopka – umik tožbe – delni umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom tožbe po iz po lnitvi zahtevka – zakrivljeno ravnanje stranke – povrnitev pravdnih stroškov – krivdno načelo – sodna taksa – vrednost spornega predmeta – vrnitev sodne takse – vrnitev preveč plačane sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – plačilo sodne takse za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno – končanje postopka
Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP. Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke.
Postopek se z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.
Ustavno sodišče izdajo regulacijskih začasnih odredb ni omejilo na pogoj preprečitve nastanka škode oziroma sile, ampak je njihovo izdajo omejilo le na najhujše primere, v katerih bi zaradi določenih okoliščin sodno varstvo izgubilo svoj pomen.
Delničar ne more zahtevati vrnitve dividende, ki je bila izplačana osebi, ki ni delničar, torej od osebe, ki ji je bila dividenda izplačana brez pravnega temelja. Za obstoj zahtevka iz neupravičene obogatitve bi namreč moral dokazati, da je bil osiromašen, prejemnik dividende pa obogaten. To pravemu (resničnemu) delničarju ne more uspeti, saj bi osiromašena lahko bila kvečjemu delniška družba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSM0022909
KZ-1 člen 49, 196, 196/1. ZDR člen 18, 18/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 369, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - storilec kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med odločilnimi dejstvi - vsebina pritožbe - neobrazloženost pritožbenega očitka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odgovorna oseba za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni element kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - olajševalne okoliščine - odmera kazni - stroški kazenskega postopka - premoženjskopravni zahtevek
Ne glede na to, kako je znotraj družbe oziroma znotraj skupine kapitalsko in osebno povezanih družb organizirano poslovanje, je za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja na strani delodajalca vedno pristojen in odgovoren zakoniti zastopnik delodajalca (prvi odstavek 18. člena tedaj veljavnega ZDR), kar je bil do 31. 5. 2010 obdolženi F.Ju., od tedaj dalje pa je bila to dolžnost obdolženega I.Je.
ZDR-1 člen 4, 18, 75, 200. ZDR člen 73. ZPP člen 213.
sprememba delodajalca - reintegracija
Tožnica je skupaj z drugimi delavci prešla od tožene stranke (delodajalca prenosnika) k delodajalcu prevzemniku, ki je prevzel delavce od tožene stranke po sporazumu o prevzemu delavcev, izvedenem po prvem odstavku tedaj veljavnega 73. člena ZDR. Ker je bila tožnica od 1. 1. 2015 dejansko in ne le formalno delavka delodajalca prevzemnika, ji že iz tega razloga od 1. 1. 2015 dalje ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja in vseh pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku, saj delavec ne more biti v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih (za polni delovni čas) hkrati.
V tem primeru ne pride v poštev določba 18. člena ZDR-1 (oz. enaka določba 16. člena ZDR) o domnevi obstoja delovnega razmerja, po kateri se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Ta določba pride v poštev v drugačnih primerih kot je obravnavani – npr. v sporih, v katerih delavec opravlja delo na podlagi civilnih pogodb, čeprav so podani vsi elementi delovnega razmerja in bi se delo moralo opravljati na podlagi pogodb o zaposlitvi, ali če delavec dela „na črno“ brez prijave v zavarovanje ipd.
ZPP člen 112, 112/1, 274. OZ člen 367. ZKP člen 105, 105/3.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - napotitev upnika na pravdo - stvarna pristojnost sodišča
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep o zavrženju tožbe na podlagi ugotovitve, da je skladno z določbo prvega odstavka 112. člena ZPP tožeča stranka vlogo, ki je vezana na rok (tožbo), poslala nepristojnemu sodišču, zaradi česar si ni zavarovala roka iz 367. člena OZ. Zavzelo je stališče, da bi morala tožba prispeti na pristojno delovno sodišče pred potekom trimesečnega roka od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila tožeča stranka napotena na pravdo. Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Skladno s 367. členom OZ se v primeru, da sodišče napoti upnika, naj svojo terjatev uveljavlja v pravdnem postopku, upnik pa vloži tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvo tožbo (oziroma smiselno z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku). Pri trimesečnem roku iz citiranega člena ne gre za prekluzivni rok, temveč za zastaralni rok. Vložitev tožbe v predmetni zadevi ni vezana na prekluzivni rok. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070059
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 385, 385/1. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34/1.
osebni stečaj – sodna taksa za pritožbo – pooblaščenec – vročitev plačilnega naloga – vpliv začetka stečaja na pooblastilo
V primeru, če ima taksni zavezanec v postopku, v katerem je dolžan plačati sodno takso, pooblaščenca, se plačilni nalog vroči pooblaščencu.
Dolžnik, ki je fizična oseba, z dnem začetka postopka osebnega stečaja ni prenehal, delno mu je le omejena poslovna sposobnost v zvezi s premoženjem, ki je namenjeno za poplačilo upnikov. Dolžnik je tudi v glavnem postopku stranka glavnega postopka. V primeru odločanja o začetku postopka osebnega stečaja, pooblastilo, ki ga je dal dolžnik odvetniku za zastopanje v tem postopku, z nastankom pravnih posledic začetka stečajnega postopka ne preneha.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – prior tempore potior iure – preostanek vrednosti zapuščine
Ker je vsota dolgovane glavnice in pripadajočih obresti do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje že presegla preostanek vrednosti podedovanega premoženja, je dedinja dolžna plačati samo še ta preostanek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023416
ZKP člen 372, 372-5, 386.
kazenska sankcija – odločba o kazenski sankciji – preklic pogojne obsodbe – izguba samostojnosti – kršitev kazenskega zakona – prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Iz priloženega spisa in kazenskega lista za obdolženko izhaja, da je bila sodba, ki jo je sodišče prve stopnje obdolženki preklicalo, že upoštevana v drugi sodbi. V skladu z ustaljeno sodno prakso je zato izgubila svojo samostojnost in je ni mogoče preklicati.
krivdna odgovornost – odgovornost organizatorja čistilne akcije – deljena odgovornost
Organizator čistilne akcije je dolžan poskrbeti tudi za varnost udeležencev. Za udeležence, ki so v vrečah zbrane odpadke transportirali, bi organizator moral zagotoviti primerne zaščitne rokavice.
vloga – popolna tožba – pravica do pravnega varstva
V pritožbi zoper sklep izvršilnega sodišča VL 40846/2015 z dne 5. 5. 2015 je tožnik navajal dejansko podlago tožbenega zahtevka in pritožbi priložil tudi listine. To vlogo je prvostopenjsko sodišče očitno spregledalo, na kar pravilno opozarja pritožnik, zato je tudi ni presojalo v smislu zadostne trditvene podlage za formalno popolnost tožbe. Ni pomembno, v kateri vlogi stranka dopolni svoje navedbe o obstoju (in utemeljenosti) tožbenega zahtevka. Važno je, da sodišče s trditvenim gradivom razpolaga. Preizkusa, ali je to gradivo zadostno za presojo formalne popolnosti tožbe (in ne za presojo sklepčnosti tožbe) prvostopenjsko sodišče očitno ni opravilo. Sodišče mora namreč presojati vse razpoložljivo, pravočasno predloženo spisovno gradivo in se do njega (oziroma do trditev strank v njih) opredeliti, v nasprotnem primeru stranki krši ustavno pravico do pravnega varstva iz 22. člena Ustave.
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075966
ZIKS člen 145c. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 299, 299/2.
denacionalizacija – vrnitev zaplenjenih nepremičnin – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – konkretizirano zanikanje dejstev
Toženka je prišla v zamudo za plačilo primernega mesečnega nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (145.c člen ZIKS) po prejemu konkretiziranega zahtevka za plačilo (drugi odstavek 299. člena OZ).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL0081527
URS člen 125. ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-3, 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini
nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1. ZPP člen 39, 39/3, 311, 311/1, 311/2, 311/3. KZ-1 člen 25. ZS člen 103, 103/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj - obseg veljavnosti - javna objava - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - exceptio illegalis - odškodninski zahtevek - povrnitev škode - civilna kazen - DDV - stroški terenskega preverjanja - predpravdni stroški - spori o pravicah iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost okrožnega sodišča - specializirani odvetnik - pravica do proste izbire pooblaščenca - povrnitev pravdnih stroškov - kilometrina - uspeh v postopku
Ustavno sodišče RS je doslej odločalo le o tarifi kolektivne organizacije (odločba US RS, št. U-I-149/98). Izrecno je odločilo, da ima kolektivna organizacija lahko javnopravna upravičenja in da je pravilnik vključno s tarifo splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj.
Skupnemu sporazumu ni mogoče pripisati lastnosti pogodbe obveznostnega prava. Ker ima (enostransko) sprejeta tarifa pravno naravo splošnega akta, je to pač tehten razlog, da ima takšno naravo tudi tisti akt, ki jo nadomesti, ne glede na to, da skupni sporazum ni enostransko dejanje kolektivne organizacije.
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen Ustave), pri ostalih
„podzakonskih“ predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena Ustave ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo.
Tožnica je dvakrat nepooblaščeno vpogledala oziroma obdelovala osebne podatke komitenta, saj za vpogled v račun komitenta (odvetnika) ni bila zadolžena, podatke pa je uporabila za zasebne namene pri komunikaciji z odvetnikom v zasebni zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je očitana huda kršitev delovnih obveznosti tožnici dokazana in da je tožnica kršila tako določbe Pravilnika o varstvu osebnih podatkov tožene stranke, kakor tudi obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je imela kot delavka po določbah ZDR-1 ter ravnala v nasprotju s Kodeksom etičnega ravnanja tožene stranke. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR, kakor tudi pogoj za izredno odpoved iz prvega odstavka 109. člena ZDR, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico niti do izteka odpovednega roka ni bilo mogoče. Pri tem je pravilno izpostavilo pomen zaupanja med delodajalcem in delavcem ter dejstvo, da v konkretnem primeru že narava kršitve, zlasti če jo stori bančni delavec, predstavlja utemeljen razlog za izgubo zaupanja delodajalca do delavca, ki ima za posledico povsem porušene odnose. Poleg tega pa je pravilno upoštevalo tudi vpliv tožničinega ravnanja na odnos med komitentom in banko, ki se kaže v omajanem zaupanju komitenta do banke, kar je negativno vplivalo na ugled banke. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi in v povezavi s takšno odločitvijo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek.
padec na mokrih tleh v trgovini - nepremoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - neobstoj protipravnosti - razmejitev z objektivno odškodninsko odgovornostjo - nevarna stvar kot pravni standard
Pravno pravilo, ki bi od toženca zahtevalo, da opravlja neprestan, nenehen nadzor nad pohodno površino v njegovi trgovini in mora takoj, nemudoma potem, ko tla postanejo mokra, ta kraj zavarovati in tla obrisati, bi izenačevalo objektivno in krivdno odgovornost. V primerih, kot je obravnavani, ko je organizacija čistilne službe pri tožencu bila v skladu z razumnimi pričakovanji, ni podana predpostavka protipravnosti.