Po ugotovitvi, da je tožnikov dolžnik v izvršilnem postopku tožnikovi terjatvi v pobot uveljavljal svoji terjatvi do njega v določeni višini, je pravilen zaključek sodbe, da je tožnikova terjatev, ki jo ima do njega njegov dolžnik in do višine katere lahko izpodbija darilno pogodbo, manjša od terjatve, ki jo je opredelil v tožbenem zahtevku.
odškodnina – telesne bolečine – duševne bolečine – bolečine lažje intenzitete – pravno priznana škoda – nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje – dopustni ugovori – deljena odgovornost – dokazni postopek – zavrnitev dokaznega predloga – nerelevanten dokaz – sklep procesnega vodstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru identičnega dejanskega stanja je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Toženec tako ne more več ugovarjati, da ni vzročne zveze med njegovim dejanjem in nastalo posledico (iz izreka kazenske sodbe izhaja, da je toženec tožnika od zadaj s pestjo roke močno udaril v levo ramo, zaradi česar se je tožnik opotekel in z levo ramo udaril ob rob mize in nato padel na tla), dopusten pa je ugovor o obstoju deljene odgovornosti.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006490
ZPP člen 411. ZIZ člen 272, 272/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za začasno odredbo - korist otroka - nujnost začasne odredbe
Tožnice ni mogoče siliti, da vztraja v stanovanjski skupnosti s tožencem, če je razmere doživljala kot nevzdržne, zaradi česar je njena preselitev in zaposlitev v bližini novega bivališča življenjsko logična, preselitev otroka skupaj z njo pa razumna glede na načelno strinjanje toženca, da otrok živi z materjo in glede na vsebino poročila CSD. Z izdajo začasne odredbe je zato sodišče rešilo konflikt med staršema, do katerega je prišlo, ker je toženec nasprotoval temu, da bi bil otrok iztrgan iz dosedanjega socialnega okolja.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – prior tempore potior iure – preostanek vrednosti zapuščine
Ker je vsota dolgovane glavnice in pripadajočih obresti do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje že presegla preostanek vrednosti podedovanega premoženja, je dedinja dolžna plačati samo še ta preostanek.
stroški za prevoz na delo in z dela - najkrajša pot - uredba
V skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se kilometrina prizna za najkrajšo razdaljo. Uredba določa zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza za najkrajšo pot od kraja bivališča do delovnega mesta, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabljati. Razdalja po najkrajši cesti je razdalja, izračunana po javnem cestnem omrežju, pri čemer ni bistveno, ali gre za asfaltna vozišča, makadamsko oziroma ovinkasto cesto, saj Uredba ne določa najbolj varne poti oziroma standardov primerne poti za javni prevoz, ampak najkrajšo pot, ki uporabnikom omogoča vožnjo s prevoznimi sredstvi. Zato je tožena stranka tožniku dolžna povrniti stroške prevoza za najkrajšo pot od prebivališča do delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku priznalo stroške prevoza na delo in z dela po poti preko določenega kraja, ker je tožeča stranka tam obiskovala svoje otroke in starša. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in spremenilo odločitev v I. točki izreka izpodbijane sodbe tako, da je tožeči stranki za sporno obdobje priznalo razliko v stroških prevoza na delo in z dela po najkrajši poti.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga
Sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za taksno oprostitev, saj je od izida tega odločanja odvisno, ali bo do izterjave (neplačane in dolžne) takse, kot je urejajo določbe 34. do 35. člena ZST-1, sploh prišlo. Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo in je zato nepravilno, najmanj preuranjeno uporabilo določbo 34. člena ZST-1, ki se nanaša na pozivanje k plačilu takse s plačilnim nalogom, kot tudi določbo 34.a člena ZST-1, ki določa postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka
Izpodbijana zamudna sodba je bila vročena toženi stranki s t. i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Iz obvestila (vročilnice) izhaja, da ob poskusu vročitve pisanja ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku, zato je bilo v hišnem predalčniku tožene stranke 5. 3. 2015 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožena stranka pisanja ni dvignila v 15 dneh, odkar ji je bilo puščeno obvestilo, zato ji je bilo po preteku tega roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika tudi opozori. V konkretnem primeru se torej šteje, da je bila vročitev zamudne sodbe opravljena z iztekom 15. dneva od obvestila, to je v petek 20. 3. 2015, in je tako 21. 3. 2015 začel teči rok za vložitev pritožbe. Tožena stranka je pritožbo sodišču poslala priporočeno 13. 4. 2015, kar je prepozno (15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v soboto 4. 4. 2015). Ker pritožbe, kot prepozno vložene, ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP.
Odločitev o tem, da bo delo zaradi premestitve javnega uslužbenca bolj učinkovito oziroma bolj smotrno, lahko sprejme le delodajalec, sodišče pa za presojo racionalnosti oziroma primernosti te odločitve ni pristojno. Vendar pa je za zakonitost premestitve po 3. točki drugega odstavka 149. člena ZJU poleg zahteve po ustrezni obrazloženosti sklepov o premestitvi pomembno, da zatrjevani razlog za premestitev obstaja oziroma da ni navidezen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je bila premestitev tožnika potrebna zaradi zagotovitve bolj učinkovitega in bolj smotrnega dela organa, zato je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
Delovno sodišče ni pristojno za odločanje v sporih v zvezi z imenovanjem javnih uslužbencev v naziv. Sodno varstvo pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti v petem in šestem odstavku 24. člena ZJU ni določeno zgolj z vidika vrste oziroma poimenovanja dokončne odločitve v predhodnem postopku pri delodajalcu, temveč je vezano tudi na vsebino pravic in obveznosti, na katere se odločitev nanaša. Za določitev stvarne pristojnosti sodišča je treba upoštevati, ali gre za odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ali gre za odločitev, ki ima značaj upravnega akta (upravne odločbe). Na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJU se uradnik imenuje v naziv z odločbo, za odločanje o tem pa je pristojno sodišče v upravnem sporu glede na določbo 2. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 24. člena ZJU. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in III. in IV. točko sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo v nadaljnjem postopku moralo postopati skladno z določbami ZPP o stvarni nepristojnosti.
ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 154, 154/2, 156, 158.
stroški postopka – umik tožbe – delni umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom tožbe po iz po lnitvi zahtevka – zakrivljeno ravnanje stranke – povrnitev pravdnih stroškov – krivdno načelo – sodna taksa – vrednost spornega predmeta – vrnitev sodne takse – vrnitev preveč plačane sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – plačilo sodne takse za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno – končanje postopka
Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP. Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke.
Postopek se z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o teku zamudnih obresti in tudi pravna podlaga, to je ZOZP, ki je nasproti OZ specialni predpis. Člen 965 OZ ne govori o zamudnih obrestih, temveč o pravici do direktne tožbe v primeru zavarovanja pred odgovornostjo in v zvezi s tem ne pridejo v poštev določbe OZ o zamudi, na katere se sklicuje tožnik in se neutemeljeno sklicuje na priložene odločbe pritožbenih sodišč. Po ZOZP je določen trimesečni rok, ki teče od takrat, ko je tožena stranka prejela popoln odškodninski zahtevek z vsemi dokazili.
Po 33. členu SPZ sta pri motenju posesti pomembna le zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pravica do posesti pa se ne upošteva. Vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest je mogoče zahtevati le od posestnika. Toženka tega položaja nima več, tožnica pa od gole ugotovitve motenja nima nobene pravne koristi.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na 190. člen ZPP, ki v prvem odstavku določa, da odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Navedeno zakonsko določilo v obravnavanem primeru ni uporabno. Ker toženka nima več posesti, je izpolnitev tožbenega zahtevka objektivno nemogoča. Poleg tega je predmet tožbenega zahtevka vrnitev posesti, posest pa ni stvar ali pravica, temveč dejstvo.
začasna odredba o varstvu in vzgoji – pogoji za izdajo začasne odredbe – nenadomestljiva škoda – koristi otroka
Zgolj v primeru, če predlagatelj izkaže, da je položaj otroka tako ogrožen, da je nujno, da se vprašanje zaupanja v vzgojo in varstvo uredi še pred izvedbo dokaznega postopka in pred meritorno odločitvijo sodišča s sodbo, bo sodišče ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda (verjetnost), izdalo začasno odredbo o vzgoji in varstvu. Odločitev o takšnem sredstvu zavarovanja lahko torej legitimira le akutno ogrožena otrokova korist.
S tem, ko je tožnica dopolnila tožbeni zahtevek, v konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe, temveč za njeno dopolnitev in je sodišče prve stopnje brez podlage dopustilo spremembo tožbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi prvotožene strankeugodilo in sklep o dovolitvi spremembe tožbe razveljavilo.
prodaja nepremičnine - obremenitve nepremičnine - ugovor tretjega
Stavbna pravica, stvarne služnosti in osebne služnosti, ki so nastale pred zastavno pravico upnika, s prodajo nepremičnine v postopku izvršbe ostanejo, medtem ko ostale (vpisane v zemljiško knjigo za tem, ko je bila vpisana pravica zastavnih upnikov) ugasnejo. Iz te določbe jasno izhaja, da obstoj stavbne pravice in osebnih ter stvarnih služnosti ne glede na čas nastanka, ne omogoča ugovora tretjega in za postopek izvršbe te pravice ne predstavljajo nikakršne ovire.
Materialnopravno pobotanje po Obligacijskem zakoniku je dvostransko pobotanje, ki ima namen odpraviti dvakratno izpolnjevanje istovrstnih obveznosti med istima strankama.
Pobotajo se lahko (nastop posledic pobota) le zapadle terjatve, zato tudi drugi odstavek 312. člena OZ določa, da se po izjavi o pobotu šteje, da je pobot (posledice pobota) nastal takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, torej v tem primeru ob zapadlosti terjatev. Zato stališče sodišča, da izjave toženke z dne 1.6.2008 ni šteti za pobotno izjavo, pač pa le za predlog pokrivanja, ni pravilno, posebej tudi upoštevaje dogovor iz najemne pogodbe, ki se je v praksi izvajal tako, da sta stranki redno vršili pobot medsebojnih denarnih terjatev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev pogodbenih obveznosti - opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - relativna bistvena kršitev določb postopka - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je v delovnem času na zasebni obisk sprejel obiskovalca brez soglasja ali vsaj obvestila delodajalcu ter je v elektronskih sporočilih toženi stranki uporabljal izraze, neprimerne za uporabo v komunikaciji z nadrejenim. Sprejemanje zasebnih obiskov med delovnim časom, pri čemer obiskovalci ne plačajo vstopnine, ki se jo plačuje za vstop, je kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR-1). Tožena stranka je upravičeno štela, da je tožnik kršil svoje delovne obveznosti z žaljivo komunikacijo z nadrejeno (v elektronskih sporočilih z direktorico, ki poleg neprimernega tona vsebujejo še izjavo o fašističnih in rasističnih metodah, ki naj bi se jih direktorica posluževala), tako da je sodišče prve stopnje že na podlagi teh dveh kršitev iz prvega pisnega opozorila pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1.
Tožnik je s svojimi ravnanji (ko je v določenih dneh opustil dolžnost registriranja prihoda na delovno mesto; ko je za več dni v februarju 2013 v nasprotju z navodili delodajalca s svinčnikom vnašal popravke v evidenco prisotnosti; se določenega dne neupravičeno ni udeležil sestanka z oskrbniki ter je bil istega dne najmanj od 12.10 dalje neupravičeno odsoten z delovnega mesta in ni opravljal pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja) kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Sodišče prve stopnje se v zvezi z dejanji, ki jih je tožnik navajal kot trpinčenje na delovnem mestu, ni opredelilo do vseh dokazov oziroma je navedlo v razlogih izpodbijane sodbe le vsebino izvedenih dokazov, ki kažejo na to, da trpinčenja tožnika na delovnem mestu ni bilo. S tem je zagrešilo uveljavljano bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Poleg tega so razlogi sodbe pomanjkljivi oziroma nejasni v delu, ki se nanaša na trpinčenje tožnika z odvzemanjem delovnih nalog tožniku. Zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo, izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPŠOIRSP člen 5, 11, 12. ZOR člen 200. OZ člen 179.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – duševne bolečine zaradi nezakonitega izbrisa – upoštevanje že določene denarne odškodnine v upravnem postopku
Pri odmeri višine denarne odškodnine, ki se določi v sodnem postopku, se ta zmanjša za denarno odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena v upravnem ali kateremkoli drugem postopku.
zapuščinski postopek – postopek zapuščinskega sodišča po prejemu smrtovnice – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – zapuščinska obravnava – pogodba o dosmrtnem preživljanju – nujni delež – uveljavljanje pravice do nujnega deleža – napotitev na pravdo
Zapuščinsko sodišče mora v zvezi s podano zahtevo pritožnice v zvezi z uveljavljanjem njene dedne pravice odločati v zapuščinskem postopku. Če so o tem med dediči sporna dejstva, mora ravnati skladno z določbami ZD o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedičev z manj verjetno pravico na pravdo.
krivdna odgovornost – odgovornost organizatorja čistilne akcije – deljena odgovornost
Organizator čistilne akcije je dolžan poskrbeti tudi za varnost udeležencev. Za udeležence, ki so v vrečah zbrane odpadke transportirali, bi organizator moral zagotoviti primerne zaščitne rokavice.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – upoštevne okoliščine
Prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni upoštevalo trditev dolžnika, da s svojo pokojnino preživlja tudi ženo, saj je dolžnik sam pojasnil, da je žena, čeprav tudi z zdravstvenimi težavami, še vedno samostojna podjetnica. Če je njeno zdravstveno stanje tako slabo, da ni sposobna za delo, ji gre namreč nadomestilo za čas bolezenske odsotnosti po določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.