začasna odredba o varstvu in vzgoji – pogoji za izdajo začasne odredbe – nenadomestljiva škoda – koristi otroka
Zgolj v primeru, če predlagatelj izkaže, da je položaj otroka tako ogrožen, da je nujno, da se vprašanje zaupanja v vzgojo in varstvo uredi še pred izvedbo dokaznega postopka in pred meritorno odločitvijo sodišča s sodbo, bo sodišče ob upoštevanju znižanega dokaznega standarda (verjetnost), izdalo začasno odredbo o vzgoji in varstvu. Odločitev o takšnem sredstvu zavarovanja lahko torej legitimira le akutno ogrožena otrokova korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSM0022909
KZ-1 člen 49, 196, 196/1. ZDR člen 18, 18/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 369, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - storilec kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med odločilnimi dejstvi - vsebina pritožbe - neobrazloženost pritožbenega očitka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odgovorna oseba za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni element kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - olajševalne okoliščine - odmera kazni - stroški kazenskega postopka - premoženjskopravni zahtevek
Ne glede na to, kako je znotraj družbe oziroma znotraj skupine kapitalsko in osebno povezanih družb organizirano poslovanje, je za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja na strani delodajalca vedno pristojen in odgovoren zakoniti zastopnik delodajalca (prvi odstavek 18. člena tedaj veljavnega ZDR), kar je bil do 31. 5. 2010 obdolženi F.Ju., od tedaj dalje pa je bila to dolžnost obdolženega I.Je.
Za (molčeči) preklic oporoke gre tudi tedaj, kadar oporočitelj oporoko uniči na način, da prečrta tekst, in to tudi v primeru, če (na takšen način) oporoko uniči druga oseba, z vednostjo in odobritvijo oporočitelja.
prodaja nepremičnine - obremenitve nepremičnine - ugovor tretjega
Stavbna pravica, stvarne služnosti in osebne služnosti, ki so nastale pred zastavno pravico upnika, s prodajo nepremičnine v postopku izvršbe ostanejo, medtem ko ostale (vpisane v zemljiško knjigo za tem, ko je bila vpisana pravica zastavnih upnikov) ugasnejo. Iz te določbe jasno izhaja, da obstoj stavbne pravice in osebnih ter stvarnih služnosti ne glede na čas nastanka, ne omogoča ugovora tretjega in za postopek izvršbe te pravice ne predstavljajo nikakršne ovire.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – prior tempore potior iure – preostanek vrednosti zapuščine
Ker je vsota dolgovane glavnice in pripadajočih obresti do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje že presegla preostanek vrednosti podedovanega premoženja, je dedinja dolžna plačati samo še ta preostanek.
Delničar ne more zahtevati vrnitve dividende, ki je bila izplačana osebi, ki ni delničar, torej od osebe, ki ji je bila dividenda izplačana brez pravnega temelja. Za obstoj zahtevka iz neupravičene obogatitve bi namreč moral dokazati, da je bil osiromašen, prejemnik dividende pa obogaten. To pravemu (resničnemu) delničarju ne more uspeti, saj bi osiromašena lahko bila kvečjemu delniška družba.
ZPP člen 243, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 48, 48/1, 48/1-5, 51, 51/2, 51/2-3.
izvedenec - nagrada izvedenca - pisni izvid in mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - strinjanje strank z izvedenskim mnenjem - ocena sodišča
Mnenje stranke o kvaliteti izvedenskega mnenja oziroma nestrinjanje z njegovo vsebino nista razloga za odvzem nagrade in tudi ne merilo, na katero bi bilo sodišče vezano pri odmeri nagrade izvedencu. Sodišče je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in tisto, ki oceni, ali je izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteval navodila sodišča.
Materialnopravno pobotanje po Obligacijskem zakoniku je dvostransko pobotanje, ki ima namen odpraviti dvakratno izpolnjevanje istovrstnih obveznosti med istima strankama.
Pobotajo se lahko (nastop posledic pobota) le zapadle terjatve, zato tudi drugi odstavek 312. člena OZ določa, da se po izjavi o pobotu šteje, da je pobot (posledice pobota) nastal takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, torej v tem primeru ob zapadlosti terjatev. Zato stališče sodišča, da izjave toženke z dne 1.6.2008 ni šteti za pobotno izjavo, pač pa le za predlog pokrivanja, ni pravilno, posebej tudi upoštevaje dogovor iz najemne pogodbe, ki se je v praksi izvajal tako, da sta stranki redno vršili pobot medsebojnih denarnih terjatev.
STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070059
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 385, 385/1. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34/1.
osebni stečaj – sodna taksa za pritožbo – pooblaščenec – vročitev plačilnega naloga – vpliv začetka stečaja na pooblastilo
V primeru, če ima taksni zavezanec v postopku, v katerem je dolžan plačati sodno takso, pooblaščenca, se plačilni nalog vroči pooblaščencu.
Dolžnik, ki je fizična oseba, z dnem začetka postopka osebnega stečaja ni prenehal, delno mu je le omejena poslovna sposobnost v zvezi s premoženjem, ki je namenjeno za poplačilo upnikov. Dolžnik je tudi v glavnem postopku stranka glavnega postopka. V primeru odločanja o začetku postopka osebnega stečaja, pooblastilo, ki ga je dal dolžnik odvetniku za zastopanje v tem postopku, z nastankom pravnih posledic začetka stečajnega postopka ne preneha.
Po ugotovitvi, da je tožnikov dolžnik v izvršilnem postopku tožnikovi terjatvi v pobot uveljavljal svoji terjatvi do njega v določeni višini, je pravilen zaključek sodbe, da je tožnikova terjatev, ki jo ima do njega njegov dolžnik in do višine katere lahko izpodbija darilno pogodbo, manjša od terjatve, ki jo je opredelil v tožbenem zahtevku.
S tem, ko je tožnica dopolnila tožbeni zahtevek, v konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe, temveč za njeno dopolnitev in je sodišče prve stopnje brez podlage dopustilo spremembo tožbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi prvotožene strankeugodilo in sklep o dovolitvi spremembe tožbe razveljavilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023416
ZKP člen 372, 372-5, 386.
kazenska sankcija – odločba o kazenski sankciji – preklic pogojne obsodbe – izguba samostojnosti – kršitev kazenskega zakona – prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Iz priloženega spisa in kazenskega lista za obdolženko izhaja, da je bila sodba, ki jo je sodišče prve stopnje obdolženki preklicalo, že upoštevana v drugi sodbi. V skladu z ustaljeno sodno prakso je zato izgubila svojo samostojnost in je ni mogoče preklicati.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - zamudna sodba
V postopku izdaje zamudne sodbe se dejansko stanje ne ugotavlja, ker se zaradi neaktivnosti tožene stranke domneva, da je dejansko stanje, ki izhaja iz tožnikovih dejanskih navedb v tožbi, resnično. Na podlagi neprerekanih trditev tožnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici nastala nepremoženjska škoda zaradi ravnanj prvotožene stranke kot njenega delodajalca ter drugotožene stranke kot odgovorne osebe pri delodajalcu, ki je tožnico neposredno nadlegovala oziroma jo silila opravljati delo, ki ni ustrezalo njenim omejitvam iz invalidske odločbe, pri čemer so bila ta ravnanja ponavljajoča se, graje vredna in očitno negativna ter žaljiva in usmerjena zoper tožnico. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu utemeljen.
Bistveno je ugotoviti, ali sta zasebni tožilki (objektivno) razpoznavni iz samih inkriminiranih izjav kot takih, torej brez upoštevanja ostalih okoliščin. Prepoznavnost zasebne tožilke v inkriminiranih objavljenih zapisih pa je sodišče prve stopnje neutemeljeno oprlo na njene trditve o tem, da je obtoženka že prej blatila njuno ime, da je trdila, da je društvo njeno in da je tudi sicer imela omalovažujoč odnos do društva, namesto da bi izhajalo iz vsebine inkriminiranih izjav. Povedano drugače, razpoznavnost oškodovank oziroma zasebnih tožilk v okviru obtožbenih očitkov se ne presoja na podlagi njunega subjektivnega dojemanja, ampak skozi „oči“ z zadevo neobremenjenega bralca. Le-ta pa iz vsebine inkriminiranih besed, v katerih se omenja zgolj društvo, ne more razbrati, da naj bi se žaljivi komentarji in očitki nanašali tudi na zasebni tožilki. Zato ne moreta imeti statusa opravičenih tožilk za pregon očitanega kaznivega dejanja, storjenega s sredstvom javnega obveščanja.
razžalitev – poseg v čast in dobro ime – poseg v pravico do osebnega dostojanstva – neresničnost navedb – obstoj duševnih bolečin – višina škode
Četudi oseba, ki se izpostavi v javnosti, ne more sama oblikovati podobe, v kakršni bo predstavljena, to ne pomeni, da objavljanje neresničnih dejstev o njej postane dopustno.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084346
URS člen 35. OZ člen 557, 561. ZPP člen 7, 212.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – izpolnjevanje pogodbenih obveznosti – dokaz – dokazni predlog – nedopusten dokaz – smrt – poslušanje zapustničine izjave na magnetogramu – magnetogram – dostojanstvo umrlega – pogreb – strošek pogreba – dolg zapuščine
Nosilni razlog za razvezo pogodb o dosmrtnem preživljanju je predstavljala ugotovitev, da tožnica v razmerju do zapustnice do leta 2003 svojih pogodbenih obveznosti ni izvrševala.
Pritožbeno sodišče sprejema razloge, s katerimi je prvostopno sodišče zavrnilo tožničin dokazni predlog za poslušanje zapustničine izjave na magnetogramu. S tem dokaznim predlogom je želela tožnica dokazati, da je do leta 2003 izpolnjevala svoje dolžnosti po pogodbah o dosmrtnem preživljanju, kar naj bi izhajalo iz zapustničine izjave na magnetogramu.
S predvajanjem zapustničine domnevno drugačne izjave bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča prekomerno poseženo v njeno dostojanstvo, zato sodišče izvedbe takšnega dokaza ne sme dopustiti.
Tožena stranka je dokazala kršitev pogodbenih določil že zato, ker tožnica ni ustrezno hranila ključev vozila in je s tem omogočila uporabo vozila partnerju.
očitna pisna pomota - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran - oprostilna sodba - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - strokovna pomoč - naloga izvedenca - izvedba dokazov
Kršitev kazenskega zakona je podana samo takrat, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon ne uporabi ali pa ga uporabi napačno. Kršitev, kot jo uveljavlja pritožba, zato ni mogoča. Podana bi bila le v primeru, ko sodišče prve stopnje v ravnanju obdolženca ne bi ugotovilo elementov silobrana, pa bi njegovo ravnanje pravno opredelilo kot silobran.
- Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bil obdolženi proti svoji volji soočen s tremi osebami od katerih sta se dva (A. B. in M. T.) ukvarjala z borilnimi športi, neposredne pomoči v bližini ni bilo, tak položaj pa mu ni dopuščal posebnega preudarjanja in se je zatekel k uporabi pištole ter skušal s tem odvrniti napad od sebe, pa čemer pa ni bil uspešen, saj so ga napadalci razorožili in ga hudo pretepli (stran 15 obrazložitve prvostopne sodbe).
Odločitev o tem, da bo delo zaradi premestitve javnega uslužbenca bolj učinkovito oziroma bolj smotrno, lahko sprejme le delodajalec, sodišče pa za presojo racionalnosti oziroma primernosti te odločitve ni pristojno. Vendar pa je za zakonitost premestitve po 3. točki drugega odstavka 149. člena ZJU poleg zahteve po ustrezni obrazloženosti sklepov o premestitvi pomembno, da zatrjevani razlog za premestitev obstaja oziroma da ni navidezen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je bila premestitev tožnika potrebna zaradi zagotovitve bolj učinkovitega in bolj smotrnega dela organa, zato je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
Delovno sodišče ni pristojno za odločanje v sporih v zvezi z imenovanjem javnih uslužbencev v naziv. Sodno varstvo pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti v petem in šestem odstavku 24. člena ZJU ni določeno zgolj z vidika vrste oziroma poimenovanja dokončne odločitve v predhodnem postopku pri delodajalcu, temveč je vezano tudi na vsebino pravic in obveznosti, na katere se odločitev nanaša. Za določitev stvarne pristojnosti sodišča je treba upoštevati, ali gre za odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ali gre za odločitev, ki ima značaj upravnega akta (upravne odločbe). Na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJU se uradnik imenuje v naziv z odločbo, za odločanje o tem pa je pristojno sodišče v upravnem sporu glede na določbo 2. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 24. člena ZJU. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in III. in IV. točko sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo v nadaljnjem postopku moralo postopati skladno z določbami ZPP o stvarni nepristojnosti.