DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006490
ZPP člen 411. ZIZ člen 272, 272/2.
začasne odredbe v družinskih sporih - pogoji za začasno odredbo - korist otroka - nujnost začasne odredbe
Tožnice ni mogoče siliti, da vztraja v stanovanjski skupnosti s tožencem, če je razmere doživljala kot nevzdržne, zaradi česar je njena preselitev in zaposlitev v bližini novega bivališča življenjsko logična, preselitev otroka skupaj z njo pa razumna glede na načelno strinjanje toženca, da otrok živi z materjo in glede na vsebino poročila CSD. Z izdajo začasne odredbe je zato sodišče rešilo konflikt med staršema, do katerega je prišlo, ker je toženec nasprotoval temu, da bi bil otrok iztrgan iz dosedanjega socialnega okolja.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – prior tempore potior iure – preostanek vrednosti zapuščine
Ker je vsota dolgovane glavnice in pripadajočih obresti do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje že presegla preostanek vrednosti podedovanega premoženja, je dedinja dolžna plačati samo še ta preostanek.
Materialnopravno pobotanje po Obligacijskem zakoniku je dvostransko pobotanje, ki ima namen odpraviti dvakratno izpolnjevanje istovrstnih obveznosti med istima strankama.
Pobotajo se lahko (nastop posledic pobota) le zapadle terjatve, zato tudi drugi odstavek 312. člena OZ določa, da se po izjavi o pobotu šteje, da je pobot (posledice pobota) nastal takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, torej v tem primeru ob zapadlosti terjatev. Zato stališče sodišča, da izjave toženke z dne 1.6.2008 ni šteti za pobotno izjavo, pač pa le za predlog pokrivanja, ni pravilno, posebej tudi upoštevaje dogovor iz najemne pogodbe, ki se je v praksi izvajal tako, da sta stranki redno vršili pobot medsebojnih denarnih terjatev.
Razlog za preklic darilne pogodbe je lahko tudi moralno zavržno ravnanje obdarjenca proti darovalčevemu zakoncu, vendar je pri tem relevantno samo časovno obdobje, preden je med pogodbenikoma prišlo do spora.
Ni bistveno, koliko prič in drugih dokazov ponudi posamezna stranka v pravdi, pač pa je pomembna vsebina in teža dokazov ter njihova dokazna vrednost.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076811
ZOZP člen 7, 7/3. OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2. ZPP člen 204, 204/1, 341, 355.
regresni zahtevek - obvezno zavarovanje v prometu - tehnična brezhibnost vozila - splošni pogoji pogodbe - domneva - neopravljen tehnični pregled - izguba zavarovalnih pravic - omejitev regresnega zahtevka - zavarovalna pogodba - oprostitev odgovornosti - zmotna uporaba materialnega prava - obvestitev drugega o pravdi
V Splošnih pogojih določena domneva, kdaj se vozilo ne šteje kot tehnično brezhibno (tj. ko nima tehničnega pregleda), zavarovalnici le olajšuje dokazovanje v takšnih primerih. Tako oblikovana določba pa zavarovalnici vseeno ne preprečuje dokazovanja, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno v času škodnega dogodka kljub opravljenemu tehničnemu pregledu.
Pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka, saj bi s tem pravno relevantna dejstva prvič ugotavljalo šele v pritožbenem postopku, s čimer bi strankama odvzelo pravico do pritožbe. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da bi celoten postopek dokazovanja izvedlo sodišče druge stopnje, kar pa presega v zakonu dana pooblastila pritožbenega sodišča.
sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve
Ob izpolnjenosti zakonskih pogojev iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, negativno mnenje socialno varstvenega zavoda zaradi prezasedenosti ni zavezujoče.
procesna legitimacija – statusno preoblikovanje – upravičenost za vložitev ugovora
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in posledično v sklepu o izvršbi je opredeljen dolžnik kot fizična oseba, zaradi česar pravna oseba, ki je bila ustanovljena zaradi statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika, s prenosom podjetja nanjo ni (procesno) legitimirana za vložitev ugovora.
S prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem in družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika, vendar pa morebitna stvarna legitimacija sama po sebi še ne pomeni tudi procesne legitimacije za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj je sodno varstvo namenjeno zagotavljanju varstva pravic osebe, zoper katero je kot dolžnika izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZRPJN člen 23. OZ člen 116, 116/1, 116/2. ZOR člen 137.
najemna pogodba - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - delna nemožnost izpolnitve - naknadna nekrivdna nemožnost - delna izpolnitev - odstop od najemne pogodbe - odškodninski zahtevek - prirejen javni razpis - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - zavržena revizija - vračilo investicije
Prvi odstavek 116. člena OZ se uporabi v primeru, ko pride do naknadne nekrivdne popolne nemožnosti, ko torej celotne obveznosti ni mogoče izpolniti zaradi kasnejše nemožnosti. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je s spremembo zakonodaje v letu 2008 postala nemogoča izpolnitev obveznosti prvotožene stranke v delu, v katerem se je le-ta zavezala, da bo tožeči stranki zagotavljala ekskluzivo glede opravljanja sorodne/podobne dejavnosti in ekskluzivo pri zagotavljanju subvencionirane tople prehrane. Prvotožena stranka bi torej še vedno lahko izpolnila obveznost, da tožeči stranki omogoči izvajanje dejavnosti zagotavljanja pijače in (hladne) prehrane. Obveznost prvotožene stranke iz najemne pogodbe zato ni postala v celoti naknadno nemožna in v konkretnem primeru uporaba prvega odstavka 116. člena OZ ne pride v poštev.
Drugi odstavek 116. člena OZ pa se nanaša na primere naknadne nekrivdne delne nemožnosti in zajema tudi primere, ko delna nemožnost za stranko nima pomena, zaradi česar se šteje za neizpolnitev. Vendar v skladu z drugim odstavkom 116. člena OZ pogodba ne preneha po samem zakonu, temveč šele z enostransko odstopno izjavo. Tožeča stranka pa take izjave še ni podala oziroma je nasprotno ves čas prvostopenjskega postopka vztrajala, da najemna pogodba še vedno velja.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne pristojnosti – pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti – rok za vložitev ugovora – najkasneje v odgovoru na tožbo – odgovor na tožbo – rok za vložitev odgovora na tožbo – dopolnitev odgovora na tožbo
Ugovor krajevne pristojnosti je podan pravočasno tudi, če je vložen v dopolnitvi odgovora na tožbo oziroma vlogi, ki je podana znotraj 30-dnevnega roka, predvidenega za vložitev odgovora na tožbo. Taka razlaga še vedno dosega cilj, ki ga s časovno omejitvijo zasleduje 22. člen ZPP – načelo ekonomičnosti postopka.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka
Izpodbijana zamudna sodba je bila vročena toženi stranki s t. i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Iz obvestila (vročilnice) izhaja, da ob poskusu vročitve pisanja ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku, zato je bilo v hišnem predalčniku tožene stranke 5. 3. 2015 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožena stranka pisanja ni dvignila v 15 dneh, odkar ji je bilo puščeno obvestilo, zato ji je bilo po preteku tega roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika tudi opozori. V konkretnem primeru se torej šteje, da je bila vročitev zamudne sodbe opravljena z iztekom 15. dneva od obvestila, to je v petek 20. 3. 2015, in je tako 21. 3. 2015 začel teči rok za vložitev pritožbe. Tožena stranka je pritožbo sodišču poslala priporočeno 13. 4. 2015, kar je prepozno (15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v soboto 4. 4. 2015). Ker pritožbe, kot prepozno vložene, ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP.
ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 154, 154/2, 156, 158.
stroški postopka – umik tožbe – delni umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom tožbe po iz po lnitvi zahtevka – zakrivljeno ravnanje stranke – povrnitev pravdnih stroškov – krivdno načelo – sodna taksa – vrednost spornega predmeta – vrnitev sodne takse – vrnitev preveč plačane sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – plačilo sodne takse za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno – končanje postopka
Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP. Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke.
Postopek se z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - zamudna sodba
V postopku izdaje zamudne sodbe se dejansko stanje ne ugotavlja, ker se zaradi neaktivnosti tožene stranke domneva, da je dejansko stanje, ki izhaja iz tožnikovih dejanskih navedb v tožbi, resnično. Na podlagi neprerekanih trditev tožnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici nastala nepremoženjska škoda zaradi ravnanj prvotožene stranke kot njenega delodajalca ter drugotožene stranke kot odgovorne osebe pri delodajalcu, ki je tožnico neposredno nadlegovala oziroma jo silila opravljati delo, ki ni ustrezalo njenim omejitvam iz invalidske odločbe, pri čemer so bila ta ravnanja ponavljajoča se, graje vredna in očitno negativna ter žaljiva in usmerjena zoper tožnico. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu utemeljen.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks - upoštevanje dejstev, ki obstajajo v času odločanja o predlogu - relevantno dejansko stanje - sklep o zavrnitvi predloga - odločanje o pritožbi zoper sklep - sprememba premoženjskega stanja do odločanja o pritožbi - tek roka za plačilo sodne takse - pritožbena novota - objektivno staro dejstvo - učinek pravnomočnosti - subjektivno novo dejstvo
Stranka z vložitvijo pritožbe dejansko doseže, da začne rok za plačilo sodne takse - če je pritožba zavrnjena - teči šele z vročitvijo sklepa višjega sodišča in da se lahko zgodi, da je premoženjsko stanje takrat, ko mora plačati sodno takso, drugačno. Vendar zaradi tega ni mogoče reči, da sodišče ni upoštevalo relevantnega dejanskega stanja.
Treba je izhajati iz predpostavke, da so odločbe sodišč prve stopnje pravilne in zakonite, torej da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je stranka sodno takso v času izdaje sklepa sposobna plačati. V kolikor sodišče prve stopnje predlog zavrne, mora zato stranka že ob vložitvi pravnega sredstva računati s tem, da s slednjim ne bo uspela in bo morala sodno takso kasneje kljub temu plačati, četudi bi se premoženjsko stanje ob odločanju o pritožbi spremenilo.
Za pritožbeno novoto gre lahko le takrat, kadar stranka navaja objektivno staro dejstvo (torej takšno, ki je nastopilo do trenutka, na katerega se nanaša učinek pravnomočnosti), vendar je zanj izvedela kasneje (je torej subjektivno novo).
najemna pogodba - sporazumno prenehanje najemnega razmerja - predčasna prekinitev pogodbe - povrnitev vlaganj v nepremičnino - vrednost vlaganj - preureditev nepremičnine po naročilu najemojemalca - amortizacija stroškov - najemnina za določeno dobo trajanja
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba med pravdnima strankama prekinjena sporazumno, ne vpliva nujno na pravico tožeče stranke do poplačila vlaganj v nepremičnino po sklenjeni najemni pogodbi, še manj pa krši razpravno načelo v pravdnem postopku. Prav odpoved najemne pogodbe predstavlja podlago za realizacijo določb o povrnitvi vlaganja. To je tožeča stranka ves čas trdila, tožena stranka pa tudi ni podala nobenih trditev, da bi se tudi o tem ob odpovedi najemne pogodbe s tožečo stranko dogovorili. Presoja posledic obstoja pravice do povrnitve stroškov vlaganj pa je v pristojnosti sodišča - uporaba materialnega prava.
Obstoj določb po 4.5. in 7.6. členu najemne pogodbe omogoča predčasno prekinitev veljavnosti same pogodbe na strani tožene stranke, pri čemer mora v takem primeru tožena stranka povrniti tožeči 50 % vrednosti vlaganj v nepremičnino. Smisel takih pogodbenih določb je zavarovanje pogodbene stranke, ki je pod pogojem določenega časovnega trajanja najemne pogodbe vložila sredstva v preureditev nepremičnine po naročilu najemojemalca ter pričakovala, da se bo omenjeni strošek amortiziral z realizirano najemnino za pogodbeno določeno dobo trajanja pogodbe.
oprostitev plačila stroškov postopka - slabe premoženjske razmere - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - dovoljenost predloga za oprostitev plačila stroškov postopka
Pritožnica se znova sklicuje na slabe premoženjske razmere. Slednje pa nimajo vpliva na dolžnost obsojenke, da povrne nagrado in potrebne izdatke pooblaščenk mladoletnih oškodovancev v skupni višini 1.121,12 EUR. Gre namreč za stroške kazenskega postopka iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, katerih povrnitve sodišče obdolženca ne more oprostiti.
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3, 396, 396/1.
postopek osebnega stečaja – sklep o končanju stečajnega postopka – priznane terjatve – naložitev plačila – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo
Sodišče prve stopnje je v točkah 3 in 4 odločilo o priznanih terjatvah, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 28. 9. 2015 ter dolžniku naložilo njihovo plačilo. To je obvezna sestavina sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je bil opravljen preizkus terjatev.
Dolžnik zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da so bile nekatere terjatve prijavljene in kljub temu priznane po zakonitem roku, ki naj bi potekel.
V postopku osebnega stečaja se določba petega odstavka 296. člena ZFPPIPP ne uporablja.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - posebna pravila o prodaji premoženja - sklep o prodaji - izpraznitev in izročitev prodane nepremičnine - solastniški del dolžnice - drugi upravičenci, ki imajo pravico uporabljati stvar - prodaja solastniških deležev v drugih postopkih osebnega stečaja - izvedba hkratne prodaje vseh solastnih deležev - namen uporabe nepremičnine
Sklepa po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP ni mogoče izdati v primeru, ko je dolžnik solastnik nepremičnine. Kupec, ki nepremičnino v solastnini kupi v stečajnem postopku, pridobi možnost neposredne uporabe le-te, vendar to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar.
dopustnost stranske intervencije - stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - zavrnitev predloga za stransko intervencijo - položaji tretjih oseb v pravdi - poseg v lastninsko pravico tretjega
Stranska intervencija v postopkih zaradi insolventnosti ni dovoljena.
stroški postopka - pravdni postopek, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nagrada odvetnika - prenehanje pooblastila odvetniku - tarifna številka 3100 in 3101
V tej zadevi je za odločanje o stroških pomembno, da gre za postopek, ki se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, se nadaljeval v pravdi po ugovoru toženca zoper sklep o izvršbi in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter končal s sklepom o ustavitvi postopka, torej pravdnega postopka. Ni torej dvoma, da je pravdni postopek tekel.
Glede na to, da je ustavljeni pravdni postopek potekal kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, je upoštevaje jasno vsebino tarifne št. 3100 in dejstvo, da tožencu v tem postopku do sedaj še niso bili priznani nobeni stroški postopka, sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in mu priznalo stroške na podlagi tarifne številke 3100 v celoti.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 142, 142/1, 142/1-7, 147, 153, 153/2, 153/2-5, 221b, 221d. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4.
poenostavljena prisilna poravnava - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - popolnost listin - seznam dolžnikovih ločitvenih upnikov - zavrženje predloga
Popolnost poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika je pomembna, ker omogoča upnikom, da ob upoštevanju tako razgrnjenega premoženjskega stanja in ob upoštevanju predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja sploh lahko kvalificirano odločajo o predlagani prisilni poravnavi.
Kolikšna je vrednost nepremičnine (ki kot rečeno niti ni natančno označena), ni navedeno niti ni navedeno, kako je dolžnik do take ocene sploh prišel.
Poleg tega višje sodišče ugotavlja, da dolžnik tudi ni priložil pravilne izjave, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in mora zajeti dolžnikovo poročilo. Iz vložene izjave pa izhaja, da je izjava dana za poročilo o finančnem položaju in poslovanju za drugega.