KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSM0022909
KZ-1 člen 49, 196, 196/1. ZDR člen 18, 18/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 369, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - storilec kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med odločilnimi dejstvi - vsebina pritožbe - neobrazloženost pritožbenega očitka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odgovorna oseba za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja - subjektivni element kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - olajševalne okoliščine - odmera kazni - stroški kazenskega postopka - premoženjskopravni zahtevek
Ne glede na to, kako je znotraj družbe oziroma znotraj skupine kapitalsko in osebno povezanih družb organizirano poslovanje, je za izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja na strani delodajalca vedno pristojen in odgovoren zakoniti zastopnik delodajalca (prvi odstavek 18. člena tedaj veljavnega ZDR), kar je bil do 31. 5. 2010 obdolženi F.Ju., od tedaj dalje pa je bila to dolžnost obdolženega I.Je.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0053153
OZ člen 1012, 1019, 1019/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – razmerje med upnikom in porokom – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – trditveno in dokazno breme
Kreditojemalec (glavni dolžnik) odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavni dolg, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Ne gre za isto terjatev. Porok pa je prost svoje obveznosti šele takrat, ko je glavni dolg v celoti poravnan. Sodišče po povedanem ni bilo dolžno v izreku izpodbijane sodbe navesti, da toženec za plačilo terjatve tožeče stranke odgovarja solidarno z glavnim dolžnikom. Sploh ker ta ni stranka tega postopka.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075824
ZIZ člen 15, 35, 35/1, 44, 239, 266, 266/2, 268. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – začasna odredba – sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku – učinek sklepa o začasni odredbi – sklep o izvršbi – izvršitev začasne odredbe – oprava neposrednih dejanj izvršbe – smiselna uporaba določb o izvršbi za zavarovanje
Na podlagi sklepa o izdani začasni odredbi v pravdnem postopku ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe pred sodiščem, ki odloča o sporu. Za izvršitev začasne odredbe je tako pristojno sodišče, ki odloča o sporu, saj se določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje in je v konkretnem primeru sodišče, ki je pristojno za izdajo začasne odredbe, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih, povezanih z izdano začasno odredbo, če zakon ne določa drugače.
procesna legitimacija – statusno preoblikovanje – upravičenost za vložitev ugovora
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in posledično v sklepu o izvršbi je opredeljen dolžnik kot fizična oseba, zaradi česar pravna oseba, ki je bila ustanovljena zaradi statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika, s prenosom podjetja nanjo ni (procesno) legitimirana za vložitev ugovora.
S prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem in družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika, vendar pa morebitna stvarna legitimacija sama po sebi še ne pomeni tudi procesne legitimacije za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj je sodno varstvo namenjeno zagotavljanju varstva pravic osebe, zoper katero je kot dolžnika izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
S popravnim sklepom ni mogoče spreminjati dednega dogovora, saj lahko sodišče v sklepu o dedovanju zgolj povzame dogovor s takšno vsebino, kot so ga sklenili dediči.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka
Izpodbijana zamudna sodba je bila vročena toženi stranki s t. i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Iz obvestila (vročilnice) izhaja, da ob poskusu vročitve pisanja ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku, zato je bilo v hišnem predalčniku tožene stranke 5. 3. 2015 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Tožena stranka pisanja ni dvignila v 15 dneh, odkar ji je bilo puščeno obvestilo, zato ji je bilo po preteku tega roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se šteje, da je v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika tudi opozori. V konkretnem primeru se torej šteje, da je bila vročitev zamudne sodbe opravljena z iztekom 15. dneva od obvestila, to je v petek 20. 3. 2015, in je tako 21. 3. 2015 začel teči rok za vložitev pritožbe. Tožena stranka je pritožbo sodišču poslala priporočeno 13. 4. 2015, kar je prepozno (15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v soboto 4. 4. 2015). Ker pritožbe, kot prepozno vložene, ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče v skladu s 352. členom ZPP.
ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 154, 154/2, 156, 158.
stroški postopka – umik tožbe – delni umik tožbe – izpolnitev zahtevka – zamuda z umikom tožbe po iz po lnitvi zahtevka – zakrivljeno ravnanje stranke – povrnitev pravdnih stroškov – krivdno načelo – sodna taksa – vrednost spornega predmeta – vrnitev sodne takse – vrnitev preveč plačane sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – plačilo sodne takse za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno – končanje postopka
Stališče sodišča prve stopnje, da v primeru „zamude“ z umikom tožeča stranka izgubi pravico do povrnitve vseh stroškov postopka, je zmotno. Tožeči stranki v takem primeru pripadajo potrebni stroški postopka od vložitve tožbe do umika tožbe, če pa umik ni neposredno sledil izpolnitvi zahtevka, pa se položaj presoja (tudi) po 156. členu ZPP. Zamuda z umikom tožbe po izpolnitvi zahtevka je tipično zakrivljeno ravnanje stranke.
Postopek se z delnim umikom tožbe ni končal in dejanski stan iz tarifne št. 1112 ZST-1 ni podan.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga
Sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za taksno oprostitev, saj je od izida tega odločanja odvisno, ali bo do izterjave (neplačane in dolžne) takse, kot je urejajo določbe 34. do 35. člena ZST-1, sploh prišlo. Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo in je zato nepravilno, najmanj preuranjeno uporabilo določbo 34. člena ZST-1, ki se nanaša na pozivanje k plačilu takse s plačilnim nalogom, kot tudi določbo 34.a člena ZST-1, ki določa postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.
Odločitev o tem, da bo delo zaradi premestitve javnega uslužbenca bolj učinkovito oziroma bolj smotrno, lahko sprejme le delodajalec, sodišče pa za presojo racionalnosti oziroma primernosti te odločitve ni pristojno. Vendar pa je za zakonitost premestitve po 3. točki drugega odstavka 149. člena ZJU poleg zahteve po ustrezni obrazloženosti sklepov o premestitvi pomembno, da zatrjevani razlog za premestitev obstaja oziroma da ni navidezen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je bila premestitev tožnika potrebna zaradi zagotovitve bolj učinkovitega in bolj smotrnega dela organa, zato je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
Delovno sodišče ni pristojno za odločanje v sporih v zvezi z imenovanjem javnih uslužbencev v naziv. Sodno varstvo pravic in obveznosti javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalnih skupnosti v petem in šestem odstavku 24. člena ZJU ni določeno zgolj z vidika vrste oziroma poimenovanja dokončne odločitve v predhodnem postopku pri delodajalcu, temveč je vezano tudi na vsebino pravic in obveznosti, na katere se odločitev nanaša. Za določitev stvarne pristojnosti sodišča je treba upoštevati, ali gre za odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ali gre za odločitev, ki ima značaj upravnega akta (upravne odločbe). Na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJU se uradnik imenuje v naziv z odločbo, za odločanje o tem pa je pristojno sodišče v upravnem sporu glede na določbo 2. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 24. člena ZJU. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in III. in IV. točko sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo v nadaljnjem postopku moralo postopati skladno z določbami ZPP o stvarni nepristojnosti.
Ker tožeča stranka ne zatrjuje nobenih subjektivnih okoliščin na strani tožene stranke, ki bi kazale, da bi lahko tožena stranka onemogočila izpolnitev tožnikove terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 243, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 48, 48/1, 48/1-5, 51, 51/2, 51/2-3.
izvedenec - nagrada izvedenca - pisni izvid in mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - strinjanje strank z izvedenskim mnenjem - ocena sodišča
Mnenje stranke o kvaliteti izvedenskega mnenja oziroma nestrinjanje z njegovo vsebino nista razloga za odvzem nagrade in tudi ne merilo, na katero bi bilo sodišče vezano pri odmeri nagrade izvedencu. Sodišče je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in tisto, ki oceni, ali je izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteval navodila sodišča.
najemna pogodba - sporazumno prenehanje najemnega razmerja - predčasna prekinitev pogodbe - povrnitev vlaganj v nepremičnino - vrednost vlaganj - preureditev nepremičnine po naročilu najemojemalca - amortizacija stroškov - najemnina za določeno dobo trajanja
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba med pravdnima strankama prekinjena sporazumno, ne vpliva nujno na pravico tožeče stranke do poplačila vlaganj v nepremičnino po sklenjeni najemni pogodbi, še manj pa krši razpravno načelo v pravdnem postopku. Prav odpoved najemne pogodbe predstavlja podlago za realizacijo določb o povrnitvi vlaganja. To je tožeča stranka ves čas trdila, tožena stranka pa tudi ni podala nobenih trditev, da bi se tudi o tem ob odpovedi najemne pogodbe s tožečo stranko dogovorili. Presoja posledic obstoja pravice do povrnitve stroškov vlaganj pa je v pristojnosti sodišča - uporaba materialnega prava.
Obstoj določb po 4.5. in 7.6. členu najemne pogodbe omogoča predčasno prekinitev veljavnosti same pogodbe na strani tožene stranke, pri čemer mora v takem primeru tožena stranka povrniti tožeči 50 % vrednosti vlaganj v nepremičnino. Smisel takih pogodbenih določb je zavarovanje pogodbene stranke, ki je pod pogojem določenega časovnega trajanja najemne pogodbe vložila sredstva v preureditev nepremičnine po naročilu najemojemalca ter pričakovala, da se bo omenjeni strošek amortiziral z realizirano najemnino za pogodbeno določeno dobo trajanja pogodbe.
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3, 396, 396/1.
postopek osebnega stečaja – sklep o končanju stečajnega postopka – priznane terjatve – naložitev plačila – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo
Sodišče prve stopnje je v točkah 3 in 4 odločilo o priznanih terjatvah, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 28. 9. 2015 ter dolžniku naložilo njihovo plačilo. To je obvezna sestavina sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v katerem je bil opravljen preizkus terjatev.
Dolžnik zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da so bile nekatere terjatve prijavljene in kljub temu priznane po zakonitem roku, ki naj bi potekel.
V postopku osebnega stečaja se določba petega odstavka 296. člena ZFPPIPP ne uporablja.
ZDSS-1 člen 70, 72. ZIZ člen 270, 272. ZPIZ-2 člen 180.
delno nadomestilo - začasna odredba
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 5 ur dnevno. Hkrati je bilo odločeno, da bo o pravici in višini delnega nadomestila odločeno s posebno odločbo. Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero bi se tožencu naložilo začasno plačilo akontacije delnega nadomestila. Razen trditve tožnika, da mu nastaja nepopravljiva škoda, ni nobenega pravno relevantnega dokaza o nenadomestljivi škodi bodisi za preživljanje sebe ali šoloobveznih otrok, višini drugih obveznosti, nizkih prejemkih tožnika in njegove žene. Ker tako ni verjetno izkazana predpostavka preprečitve težko nadomestljive škode, poleg tega tudi ni izkazano samovoljno ravnanje niti nevarnost, da toženec odločbe o pravici do delnega nadomestila ne bi izdal in realiziral, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno breme – relevantna dejstva – utemeljenost predloga – premoženjsko stanje – izjava o premoženjskem stanju
Tožena stranka bi morala v predlogu opisati svoje premoženjsko (ter finančno in likvidnostno) stanje oziroma zatrjevati, da premoženja nima oziroma da premoženja ne more unovčiti in zakaj ga ne more unovčiti ter na ta način pridobiti sredstev za plačilo celotne takse.
oprostitev plačila stroškov postopka - slabe premoženjske razmere - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - dovoljenost predloga za oprostitev plačila stroškov postopka
Pritožnica se znova sklicuje na slabe premoženjske razmere. Slednje pa nimajo vpliva na dolžnost obsojenke, da povrne nagrado in potrebne izdatke pooblaščenk mladoletnih oškodovancev v skupni višini 1.121,12 EUR. Gre namreč za stroške kazenskega postopka iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, katerih povrnitve sodišče obdolženca ne more oprostiti.
dopustnost stranske intervencije - stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - zavrnitev predloga za stransko intervencijo - položaji tretjih oseb v pravdi - poseg v lastninsko pravico tretjega
Stranska intervencija v postopkih zaradi insolventnosti ni dovoljena.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks - upoštevanje dejstev, ki obstajajo v času odločanja o predlogu - relevantno dejansko stanje - sklep o zavrnitvi predloga - odločanje o pritožbi zoper sklep - sprememba premoženjskega stanja do odločanja o pritožbi - tek roka za plačilo sodne takse - pritožbena novota - objektivno staro dejstvo - učinek pravnomočnosti - subjektivno novo dejstvo
Stranka z vložitvijo pritožbe dejansko doseže, da začne rok za plačilo sodne takse - če je pritožba zavrnjena - teči šele z vročitvijo sklepa višjega sodišča in da se lahko zgodi, da je premoženjsko stanje takrat, ko mora plačati sodno takso, drugačno. Vendar zaradi tega ni mogoče reči, da sodišče ni upoštevalo relevantnega dejanskega stanja.
Treba je izhajati iz predpostavke, da so odločbe sodišč prve stopnje pravilne in zakonite, torej da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je stranka sodno takso v času izdaje sklepa sposobna plačati. V kolikor sodišče prve stopnje predlog zavrne, mora zato stranka že ob vložitvi pravnega sredstva računati s tem, da s slednjim ne bo uspela in bo morala sodno takso kasneje kljub temu plačati, četudi bi se premoženjsko stanje ob odločanju o pritožbi spremenilo.
Za pritožbeno novoto gre lahko le takrat, kadar stranka navaja objektivno staro dejstvo (torej takšno, ki je nastopilo do trenutka, na katerega se nanaša učinek pravnomočnosti), vendar je zanj izvedela kasneje (je torej subjektivno novo).
S tem, ko je najprej ugotovilo, da pri izvršitveni obliki hrambe prepovedane droge zaradi prodaje povzetek zakonskega besedila v abstraktnem opisu dejanja zadostuje za jasen in popoln opis, v nadaljevanju pa navedlo, da mora opis konkretnega dejanskega stanu vsebovati jasen in popoln opis, četudi zgolj povzema zakonsko besedilo, pa je prišlo v precejšni meri samo s seboj v nasprotje in je tako podana že navedena procesna kršitev, kije takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.