STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069866
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 61, 224, 280, 280/2, 303, 304, 308, 308/6. ZZK-1 člen 243. ZIZ člen 170, 170/2. ZPP člen 356.
ločitvena pravica – izbris hipoteke – izbrisna tožba – zaznamba izvršbe – del stečajne mase – veljavnost nastanka ločitvene pravice – predodelitev zadeve drugemu sodniku – odločanje izvršilnega sodišča o ločitveni pravici
Sodišče v stečajnem postopku ne priznava ali prereka terjatev, temveč se o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah izjavi stečajni upravitelj kot edini pristojni za take odločitve. Zato je pomembno vprašanje, kdaj je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na spornem parkirišču, saj je od tega odvisno, kdo ima „močnejšo pravico“, kot se je izrazilo sodišče prve stopnje.
Premoženje, ki je predmet zavarovanja, je del stečajne mase, ki jo proda stečajni upravitelj in po izdaji sklepa o prednostni razdelitvi poplača ločitvenega upnika. Sporna nepremičnina – parkirišče – pa ni del stečajne mase, saj ne gre za premoženje stečajnega dolžnika, zato je pravilna ugotovitev, da na tem premoženju ne obstaja ločitvena pravica, ki bi v stečajnem postopku nad nelastnikom nepremičnine upravičevala prednostno poplačilo upnikove terjatve, torej terjatve tožene stranke, iz določenega premoženja stečajnega dolžnika.
Izvršilno sodišče preverja le pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice, ne spušča pa se v veljavnost nastanka ločitvene pravice. To je stvar pravdnega postopka, ki teče zaradi prerekanja ločitvene pravice v stečajnem postopku in napotitve na pravdo. Zato sklep izvršilnega sodišča ni pravnomočna odločba o obstoju ločitvene pravice, ki bi preprečevala odločanje o njenem dejanskem obstoju v pravdnem postopku.
Tožena stranka je svoj predlog le navrgla, ni ga pa z ničemer obrazložila. Višje sodišče pa samo ne najde razlogov, zaradi katerih bi predodelitev zadeve tudi odredilo. Zato ni izkoristilo pooblastila iz 356. člena ZPP.
postopek osebnega stečaja – dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka – pravni interes – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – lastništvo nepremičnin – ovire za odpust obveznosti
Če dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko dolžnikov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti. Kadar obstajajo ovire za odpust obveznosti, pa se izkaže, da dolžnik ne more doseči niti tega namena postopka osebnega stečaja. Zato je v takih primerih treba dolžnikov predlog zavreči, saj si s tem sodnim postopkom svojega položaja ne more spremeniti oziroma izboljšati.
oprostitev plačila stroškov postopka - slabe premoženjske razmere - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - dovoljenost predloga za oprostitev plačila stroškov postopka
Pritožnica se znova sklicuje na slabe premoženjske razmere. Slednje pa nimajo vpliva na dolžnost obsojenke, da povrne nagrado in potrebne izdatke pooblaščenk mladoletnih oškodovancev v skupni višini 1.121,12 EUR. Gre namreč za stroške kazenskega postopka iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, katerih povrnitve sodišče obdolženca ne more oprostiti.
ZDSS-1 člen 70, 72. ZIZ člen 270, 272. ZPIZ-2 člen 180.
delno nadomestilo - začasna odredba
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 5 ur dnevno. Hkrati je bilo odločeno, da bo o pravici in višini delnega nadomestila odločeno s posebno odločbo. Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero bi se tožencu naložilo začasno plačilo akontacije delnega nadomestila. Razen trditve tožnika, da mu nastaja nepopravljiva škoda, ni nobenega pravno relevantnega dokaza o nenadomestljivi škodi bodisi za preživljanje sebe ali šoloobveznih otrok, višini drugih obveznosti, nizkih prejemkih tožnika in njegove žene. Ker tako ni verjetno izkazana predpostavka preprečitve težko nadomestljive škode, poleg tega tudi ni izkazano samovoljno ravnanje niti nevarnost, da toženec odločbe o pravici do delnega nadomestila ne bi izdal in realiziral, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
S tem, ko je najprej ugotovilo, da pri izvršitveni obliki hrambe prepovedane droge zaradi prodaje povzetek zakonskega besedila v abstraktnem opisu dejanja zadostuje za jasen in popoln opis, v nadaljevanju pa navedlo, da mora opis konkretnega dejanskega stanu vsebovati jasen in popoln opis, četudi zgolj povzema zakonsko besedilo, pa je prišlo v precejšni meri samo s seboj v nasprotje in je tako podana že navedena procesna kršitev, kije takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 141/2-1, 142, 142/1, 142/1-7, 147, 153, 153/2, 153/2-5, 221b, 221d. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4.
poenostavljena prisilna poravnava - poročilo o finančnem položaju in poslovanju - popolnost listin - seznam dolžnikovih ločitvenih upnikov - zavrženje predloga
Popolnost poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika je pomembna, ker omogoča upnikom, da ob upoštevanju tako razgrnjenega premoženjskega stanja in ob upoštevanju predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja sploh lahko kvalificirano odločajo o predlagani prisilni poravnavi.
Kolikšna je vrednost nepremičnine (ki kot rečeno niti ni natančno označena), ni navedeno niti ni navedeno, kako je dolžnik do take ocene sploh prišel.
Poleg tega višje sodišče ugotavlja, da dolžnik tudi ni priložil pravilne izjave, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in mora zajeti dolžnikovo poročilo. Iz vložene izjave pa izhaja, da je izjava dana za poročilo o finančnem položaju in poslovanju za drugega.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - posebna pravila o prodaji premoženja - sklep o prodaji - izpraznitev in izročitev prodane nepremičnine - solastniški del dolžnice - drugi upravičenci, ki imajo pravico uporabljati stvar - prodaja solastniških deležev v drugih postopkih osebnega stečaja - izvedba hkratne prodaje vseh solastnih deležev - namen uporabe nepremičnine
Sklepa po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP ni mogoče izdati v primeru, ko je dolžnik solastnik nepremičnine. Kupec, ki nepremičnino v solastnini kupi v stečajnem postopku, pridobi možnost neposredne uporabe le-te, vendar to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar.
spor majhne vrednosti – trditveno breme – priznana dejstva – zavrnitev dokaznega predloga – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Brez ustrezne trditvene podlage do dokaznega postopka sploh ne more priti, saj so dokazi namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075261
ZPP člen 212, 214, 214/2, 451.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam – materialno dokazno breme – obrnjeno dokazno breme – procesno dokazno breme
Ne gre za uporabo pravil o obrnjenem (materialnem) dokaznem bremenu, temveč zato, da je tožeča stranka konkretizirala in dokazno podprla pravno relevantna dejstva v zvezi z vtoževano terjatvijo in je s tem prevalila (procesno) trditveno breme na toženo stranko, ki bi morala trditvam tožeče stranke konkretizirano nasprotovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0077061
ZPP člen 184, 184/2, 495, 495/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - procesne posebnosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - sprememba tožbe - odločanje preko zahtevka
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kljub predlogu tožeče stranke, da naj se sklep o izvršbi obdrži v veljavi, slednjega razveljavilo, prekoračilo tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje namreč na njen „tehnični“ predlog, kako naj sodišče ugodi tožbenemu zahtevku (torej ali naj sklep o izvršbi ohrani v veljavi, ali pa naj ga razveljavi in toženi stranki posebej naloži plačilo vtoževane terjatve), ni vezano.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – kritje stroškov popravila vozila – plačilo dela – dolžnik – pooblastilo zavarovalnici – ugovor pasivne legitimacije – leasingojemalec
Z izjavo se je toženec zavezal, da bo poravnal stroške popravila vozila, ki jih ne bo krila zavarovalnica. Za plačilo stroškov iz naslova obračunane amortizacije za nove (zamenjane) nadomestne dele (terjatev tožeče stranke), je zato podana pasivna legitimacija toženca.
spor majhne vrednosti – pritožbene novote – najemna pogodba za poslovni prostor
ZPSPP v 27. členu jasno določa, da se v primeru, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, šteje, da je bila obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora.
Na tožencu je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega po oceni pritožbenega sodišča ni zmogel. V zvezi s svojimi trditvami, da mu vloga ni bila vročena, namreč ni predlagal nobenih dokazov niti ni podal nobene možne razlage o tem, zakaj naj do vročitve ne bi prišlo.
ureditev meje – stroški postopka – odmera stroškov – vrednost spornega predmeta – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve – določitev vrednosti predmeta – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje več oseb
Če v nepravdnem postopku za ureditev meje predlagatelj ne navede vrednosti spora niti natančno ne opiše obsega spornega mejnega prostora, ne more pričakovati, da bo sodišče vrednost parcele določilo po prostem preudarku po prvem odstavku 22. člena ZOdvT. Sodišče je kot vrednost predmeta pravilno upoštevalo znesek 4.000,00 EUR na podlagi drugega odstavka 22. člena ZOdvT.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083300
ZPP člen 339, 339/2, 442, 451, 458, 458/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – delo policista – zasledovanje osumljenca – krivdna odškodninska odgovornost – spor majhne vrednosti
Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo o zahtevku, o katerem je bilo med pravdnima strankama že pravnomočno razsojeno. Takšen dejanski stan pa pomeni bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (res iudicata).
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – plačilo stroškov ogrevanja – pravočasnost trditev – trditveno in dokazno breme – prodajna pogodba – dolžnosti prodajalca nepremičnine – obračun zakonskih zamudnih obresti
Dolžnost prodajalca je, da kupcu priskrbi lastninsko pravico na pridobljeni stvari. V obravnavanem primeru, ko gre za prodajo nepremičnin, je za pridobitev lastninske pravice nujen pogoj vpis kupca v zemljiško knjigo. Za tega mora torej poskrbeti prodajalec (in ne kupec). Če te svoje obveznosti ne izpolni, mora nositi posledice takšne opustitve.
vročanje sodnih pisanj – sporočilo o prispelem pismu – iztek roka za dvig pisanja – vročitev v hišni predalčnik – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – tek rokov – začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva – prepozna pritožba
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko mu ga vročevalec dejansko pusti v hišnem predalčniku.