ZPP člen 313, 318. OZ člen 9, 9/1, 239, 378, 378/1, 395.
zamudna sodba - pritožbeni razlogi - pritožba v škodo pritožnika - izpolnitveni (paricijski) rok - splošni rok za izpolnitev denarne obveznosti - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov
Z navedbo, da si je denar sposodila sama in ne tudi sin, pritožnica ugovarja pasivni legitimaciji solidarnega dolžnika, zoper katerega je izdana zamudna sodba že pravnomočna (njegova pritožba se je namreč zaradi neplačila sodne takse zanjo štela za umaknjeno), na njeno obveznost pa ta navedba ne more ugodno vplivati.
sodna taksa za redni postopek - delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - prihodki - obveznosti - sprotna poraba - izgledi o možnosti plačila celotne sodne takse - čisti poslovni izid - zbiranje sredstev do konca postopka
V razmerju med delno oprostitvijo plačila in odložitvijo plačila sodne takse je pomembno, ali taksni zavezanec plačilo glede na svoje premoženjsko stanje lahko zagotovi pozneje. Če plačilo lahko zagotovi pozneje, se mu plačilo sodne takse odloži. Če pa glede na sedanje premoženjsko stanje, prihodke in obveznosti, ni izgledov, da bo po določenem času lahko plačal celo takso, je primerneje, da se ga delno oprosti plačila sodne takse.
Iz podatka o višini denarnih sredstev na računu bi sodišče prve stopnje lahko sklepalo zgolj, da ima tožeča stranka možnost takojšnjega plačila sodne takse v višini 17,98 EUR, ne pa tudi, da glede na svoje premoženjsko stanje ne bo zmogla do konca postopka o tožbi zagotoviti razlike sredstev do 241,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za redni postopek. Tožeča stranka namreč izkazuje čisti poslovni izid preteklega leta v višini 7.996,00 EUR, na podlagi katerega ni mogoče sklepati, da tožeča stranka v času do konca postopka ne bi mogla zbrati sredstev za plačilo celotne takse v višini 241,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti. Poleg tega tudi sama v predlogu za taksno oprostitev izrecno navaja, da ne zmore (zgolj) takojšnjega plačila celotne sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti oziroma preživljanja sebe in njenih otrok.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo - skupni sporazum o višini nadomestil - stroški poslovanja kolektivne organizacije - civilna kazen po ZASP - krivda - kontrahirna dolžnost - exceptio illegalis - davek na dodano vrednost (DDV)
Tudi v tem primeru je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zaračunavati kršitelju (toženi stranki) v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko.
ZKP člen 285c, 285c/1, 285c/1-3, 285, 285č, 285č/4.
priznanje krivde – narok za izrek kazenske sankcije – izvajanje dokazov v smeri razjasnitve dejanskega stanja
Prvostopenjsko sodišče na naroku za izrek kazenske sankcije ni izvajalo le dokazov v zvezi z okoliščinami, pomembnimi za izrek kazenske sankcije, temveč je izvajalo tudi dokaze v smeri razjasnitve dejanskega stanja. Čeprav je obtoženec pridobitev in vpogled kazenskega spisa predlagal šele potem, ko je prvostopenjsko sodišče njegovo priznanje krivde že sprejelo, ta okoliščina ne upravičuje opisanega ravnanja sodišča prve stopnje. Skladno z določbo četrtega dostavka 285.č člena ZKP se na naroku za izrek kazenske sankcije v dokaznem postopku izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije. Poleg tega podatek, da so bile obtožencu iste elektronske naprave z istimi pornografskimi datotekami zasežene že v prejšnjem postopku, sodišču prve stopnje ni bil oz. vsaj ne bi smel biti neznan, glede na to, da je to dejstvo obtoženi zatrjeval že v svojem zagovoru pred preiskovalnim sodnikom, izhajalo pa je tudi iz odredbe za hišno preiskavo.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079300
URS člen 54. ZZZDR člen 133. OZ člen 346.
pravice in dolžnosti staršev – dolžnost preživljanja – izpodbito očetovstvo – zahtevek za vrnitev preživnine – verzija – zastaranje terjatve
Temelj za plačevanje preživnine je prenehal s pravnomočno izpodbitim očetovstvom tožnika. Tožnikova terjatev je nastala šele s tem trenutkom in takrat tudi v celoti zapadla, zato pred tem zastaranje ni moglo začeti teči. Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. To ni bilo šele v trenutku, ko je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je otrokov biološki oče toženec. Svoj zahtevek bi namreč tožnik lahko vložil tudi zoper nekdanjo ženo, otrokovo mamo, takoj zatem, ko je bilo njegovo očetovstvo izpodbito. Kadar otrok nima očeta (na primer biološki oče ni znan), je otroka dolžna preživljati mati. To dolžnost ji na temelju starševstva nalaga že 54. člen Ustave RS.
Pojem potrebnosti izdatkov se presoja z vidika potreb otroka in zmožnosti biološkega in ne domnevnega očeta.
postopek za delitev solastne nepremičnine – stroški postopka – sorazmerno velikosti solastninskih deležev
Glede delitve solastnine ZNP določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo solastninskih deležev. Tako je stroške med udeležence postopka sodišče prve stopnje tudi pravilno porazdelilo.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NOTARIAT
VSL0082143
OZ člen 41. ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8. ZN člen 64.
darilna pogodba – ničnost pogodbe – sklenitev pogodbe – poslovna sposobnost – oblikovanje volje – sposobnost razsojanja – overitev podpisa – razsodnost v času sklenitve pogodbe – razsodnost ob overitvi podpisa – izostanek z naroka – opravičena odsotnost – možnost sodelovanja v postopku
Tožnik, ki je imel (in ima) poslovno sposobnost, v času sklenitve darilne pogodbe ni imel sposobnosti razsojanja, ki pomeni dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti svojo izjavo poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava povzroči. Posledica, do katere pride, če pravni posel sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, je enaka, kot če pravni posel sklene oseba, ki je poslovno nesposobna.
Z overitvijo podpisa notar potrdi pristnost podpisa pogodbenika. Overitev podpisa opravi notar in z njo potrdi, da je stranka podpis, ki se nahaja na listini, v pričo njega priznala kot svojega. Vsebino listine mora upoštevati, kolikor podpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev.
Ugotovitev izvedenca, da naj pokojnik ne bi mogel v celoti razumeti in presoditi vsebine ter pomena sklenjenega pravnega posla, (tudi približno) ni argument za obstoj zgolj omejene (delne) poslovne sposobnosti. Morebitnega „delnega“ razumevanja pomena pravnega posla ne gre (enostavno, kot to očitno meni pritožba) enačiti z delno (omejeno) poslovno sposobnostjo. Za takšno presojo je pomembno zgolj, ali je sposobnost razumevanja določenega posla celostna (polna) ali ne.
Pritožbeno naziranje, da tožniki za uveljavljanje izbrisne tožbe niso aktivno legitimirani, ker kot dediči po pokojnem na predmetnem premoženju upravičenj pred tem niso pridobili (imeli), ne drži. Tožniki, ki „nastopajo“ kot dediči (torej pravni nasledniki) pokojnega, bodo na podlagi uspeha v tej pravdi dosegli, da bo nepremično premoženje „vrnjeno“ v njegovo zapuščino, na kateri bodo lahko (šele) v nadaljevanju uveljavljali svoja dedno-pravna upravičenja. S tem pa je podan tudi njihov interes za uveljavljanje zahtevkov (in s tem tudi izbrisne tožbe v skladu z 243. členom ZZK-1), ki jim je sodišče prve stopnje ugodilo.
V konkretnem primeru je neustrezno tudi sklicevanje na neobstoj dobre vere kot pogoja za uspešno uveljavljanje neveljavnosti v zemljiško knjigo vpisane pravice. V tretjem odstavku 244. člena ZZK-1 je za uspešno uveljavljanje izbrisne tožbe res predviden pogoj slabovernosti pridobitelja, a se ta navezuje na drugi odstavek istega člena in je namenjen varstvu tretjih dobrovernih oseb. Vprašanje (ne)dobrovernosti je torej relevantno le glede nadaljnjih in ne neposrednih pridobiteljev (kot je toženec).
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-1, 142/1-7, 221i, 221j, 221l.
prenos pooblastila za vodenje dolžnikovih poslov – aktivna legitimacija za prenos pooblastila – nujni sosporniki – predlagatelj postopka prisilne poravnave
Po presoji pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so za vložitev predloga za prenos pooblastila za vodenje dolžnikovih poslov po 221.i členu ZFPPIPP aktivno legitimirani zgolj vsi upniki predlagatelji, na predlog katerih je sodišče začelo postopek prisilne poravnave, skupno in da je tudi prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika predviden za vse upnike predlagatelje skupno.
Predlagatelji imajo procesni položaj, ki je podoben položaju nujnih sospornikov, kar pomeni, da lahko pravno učinkovito procesna dejanja, ki jih lahko po ZFPPIPP opravljajo kot predlagatelji postopka, opravljajo samo vsi skupaj oziroma skupaj tisti med njimi, katerih vsota terjatev do dolžnika presega 20 % finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javnem dostopnem letnem poročilu dolžnika.
Ker ima pritožnik status predlagatelja postopka prisilne poravnave v smislu 221.j člena ZFPPIPP, mu njegov procesni položaj dovoljuje tudi vložitev predloga za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike po 221.i členu ZFPPPIPP.
Izvršitev štirinajstih kaznivih dejanj velike tatvine na škodo štirinajstih oškodovancev še ne pomeni, da je obdolženec v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja storil štirinajst kaznivih dejanj prikrivanja. Kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1B je trenutno kaznivo dejanje, ki je storjeno s prevzemom stvari z enim od zakonsko določenih načinov prikrivanja. Glede na to, da so bili določeni vlomi storjeni v enakih časovnih in krajevnih okoliščinah, je neživljenjski in nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil „vseh štirinajst dejanj“, torej da naj bi odtujene stvari prejel po vsaki izvršeni tatvini. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil nadaljevano kaznivo dejanje prikrivanja po tretjem in prvem odstavku 217. člena KZ-1B v zvezi s 54. členom KZ-1B, zmoten pa je zaključek sodišča prve stopnje o številu posamičnih izvršenih dejanj v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja.
Tožnik ni uspel dokazati, da je bil vzrok za njegov padec protipravno ravnanje zavarovanca tožene stranke. Nadaljnje ugotavljanje ostalih predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti (delodajalčeve krivde oziroma kršitev njegovega dolžnostnega ravnanja z vidika izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu delavcev) je bilo nepotrebno.
osebni stečaj - splošna pravila postopka osebnega stečaja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika
Sodišče v primerih, kadar stečajni dolžnik prejema plačo, s posebnim sklepom ugotovi, da ti prejemki, zmanjšani za določene zneske v korist točno navedenih beneficiarjev, spadajo v stečajno maso in naloži izplačevalcu, da mora te zneske namesto stečajnemu dolžniku, plačevati v dobro fiduciarnega računa stečajnega upravitelja. Kadar izplačevalec ne ravna skladno s sklepom, sodišče izda sklep, s katerim izplačevalcu naloži, naj v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po tem sklepu.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075276
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 282, 370, 370/3. SPZ člen 184, 184/1, 207, 207/1, 207/2, 209, 209/2. OZ člen 421, 421/2, 426.
globalna fiduciarna cesija – odstop terjatve v zavarovanje – stečajni postopek nad odstopnikom – ločitvena pravica – zunajsodno obravnavanje ločitvene pravice – zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno
Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 282. člena ZFPPIPP, se nanaša tudi na primere, ko se lahko uresničitev poplačilnega upravičenja doseže z izterjavo terjatve, ne le s prodajo predmeta.
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti spremembo tožbe, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe - v takem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo, ne pa s pritožbo zoper sklep procesnega vodstva (sklep o dopustitvi spremembe tožbe).
Sporna je le protipravnost toženkinih dejanj, a je pritožbeno sodišče že v citiranih sklepih opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019753
ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/4, 157a, 157a/1, 176, 176/1, 176/2. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja zavoda IPF v komercialnih radijskih programih v Republiki Sloveniji ter o višini nadomestil za njihovo uporabo (2006) točka IX, IX/1. Začasna tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov v radijskih programih, ki nimajo statusa programa nacionalnega pomena (2012) točka 6. ZPP člen 13, 13/1. OZ člen 131, 131/1, 165, 190, 190/1, 299, 299/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
sorodne pravice - fonogram - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - procesna legitimacija - razmerja s tujimi elementi - nadomestilo za uporabo fonogramov - višina nadomestila - tarifa Zavoda IPF - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - sodno varstvo - povrnitev škode in civilna kazen - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - trditveno in dokazno breme - kdaj zapade odškodninska obveznost - kdaj pride dolžnik v zamudo - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - davek na dodano vrednost (DDV)
Ko skupni sporazum za priobčevanje fonogramov na komercialni radijski postaji ne velja več, se za določitev višine nadomestila praviloma vseeno uporabijo njegove določbe.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071122
SPZ člen 77. ZPP člen 185, 185/1.
sodna ureditev meje – kriterij močnejše pravice – poziv geodetske uprave – udeleženci – razširitev predloga
Predlagateljica je bila pozvana s strani geodetske uprave, da vloži predlog za sodno določitev meje na sodišču, glede na to, da na ustni obravnavi ni prišlo do sporazuma o poteku predlaganih delov mej. Vendar pa predlagateljica predloga za sodno ureditev meje ni vložila zoper vse parcele, navedene v pozivu. Meja glede parcel, ki niso vsebovane v predlogu sodišču, je urejena tako, kot izhaja iz elaborata.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 179.
strokovno znanje sodišča o pravilih stroke – postavitev izvedenca – sodelovanje pri izvedbi dokazov – kontradiktornost postopka – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tudi če je sodišče prve stopnje strokovno znanje imelo, bi moralo svoje strokovne poglede razkriti pravdnima strankama v okviru odprtega sojenja. Če namreč sodišče ne ravna na opisan način in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj.
Solidarni porok mora izpolniti svojo zavezo, če dolžnik kredita ne plača. V konkretni zadevi je tožeča stranka dokazala, da je bila toženka kot direktorica podjetja seznanjena s tem, da podjetje kredita ne plačuje. Kot solidarna zavezanka pa tudi ne uveljavlja ugovorov, da bi ji nastala zaradi eventualne opustitve notifikacijske dolžnosti škoda.