ODZ paragraf 479. ZUreP-1 člen 110. EZ-1 člen 471, 472, 552.
razlastitev - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - elektroenergetski objekt - stvarna služnost - pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem - priposestvovanje - omejitev lastninske pravice - odškodnina zaradi omejitve lastninske pravice v javno korist - zastaranje
Ker zahtevek za plačilo odškodnine temelji na ugotovitvi, da je toženec imetnik služnostne pravice v javno korist, ki ni bila pridobljena na način, predviden z zakonom, je neutemeljen pritožbeni očitek, da glede na odločitev sodišča o pridobitvi služnosti s priposestvovanjem, tožnik ni upravičen do odškodnine.
Ker niti tožnik niti njegov prednik nista privolila v neodplačno omejitev svoje lastninske pravice ali se tej pravici odpovedala, je po ugotovitvi o obstoju služnosti upravičen do odškodnine po predpisih o razlastitvi.
spor majhne vrednosti – upravljanje poslovne stavbe – obratovalni stroški – neupravičena obogatitev – zakonska subrogacija – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditvene podlage – konretizirano prerekanje dejstev – pavšalni ugovori – dokazno breme – pravočasnost navajanja trditev in dokazov – prekluzija – načelo proste presoje dokazov – formalna dokazna pravila – sklepčnost
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so potrdila o plačilih dobaviteljem predložena prepozno, saj je tožeča stranka svoje trditveno in dokazno breme izpolnila že v dopolnitvi tožbe (prvi pripravljalni vlogi), v drugi pripravljalni vlogi pa je že podane navedbe le dodatno obrazložila ter skladno s tretjim odstavkom 452. člena ZPP odgovorila na navedbe tožene stranke v dopolnitvi odgovora na tožbo, ter v zvezi s temi „odgovornimi navedbami“ predložila dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071120
URS člen 22. OZ člen 111, 111/2, 111/4, 111/5, 247, 1019, 1019/3. ZFPP člen 27, 27/4. ZPP člen 181, 181/2, 213, 213/2, 274, 274/1, 286, 286/4, 323, 323/3, 324, 339, 339/2, 339/2-8, 359.
najemna pogodba – pisni odstop od najemne pogodbe – zamuda z izročitvijo nepremičnine v posest najemodajalcev – pogodbena kazen – zapadlost terjatve za plačilo pogodbene kazni – porok – solidarna odgovornost za obveznosti glavnega dolžnika – ugotovitveni zahtevek – pravna korist – zavrženje – zavrnitev – prepoved reformatio in peius – sestavine sodbe – overjen prepis sodbe – pravica do enakega varstva pravic – prekluzija – odločitev o stroških postopka
Tožba je bila vložena po poteku enoletnega roka za uveljavljanje terjatev do družbenikov izbrisanih družb, zato toženec ne more biti tožen kot družbenik podjetja, lahko pa je tožen kot njegov porok, saj se je v IX. členu najemne pogodbe kot porok in plačnik zavezal, da bo poravnal vse morebitne zapadle obveznosti najemnika do najemodajalcev.
odvzem poslovne sposobnosti – postavitev začasnega skrbnika – skrbništvo za posebne primere – varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – poseg v integriteto posameznika
Napačno je stališče, da mora CSD nasprotnemu udeležencu postaviti začasnega skrbnika v vsakem primeru, če se postopek odvzema poslovne sposobnosti začne po uradni dolžnosti potem, ko je kazensko sodišče poslalo nepravdnemu sodišču sklep, s katerim je obdolžencu (nasprotnemu udeležencu v tem postopku) izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - denarna socialna pomoč - izločitev iz zapuščine - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - pojem prizadetih oseb
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko terjatve
občine ni presodilo kot pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu in ni omejilo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu po 128. členu ZD.
V krog prizadetih oseb po 205. členu ZD spadajo tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja in osebe, ki so poklicane k dedovanju po zakonu.
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti spremembo tožbe, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe - v takem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo, ne pa s pritožbo zoper sklep procesnega vodstva (sklep o dopustitvi spremembe tožbe).
Sporna je le protipravnost toženkinih dejanj, a je pritožbeno sodišče že v citiranih sklepih opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – odločba Ustavnega sodišča RS – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – delna oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse
Tožeča stranka razpolaga z mesečnim dohodkom v višini 1.150,00 EUR, torej z dohodkom, ki več kot za 100 % presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z ZSVarPre. Glede na navedeno je tožnica neutemeljeno zahtevala, da jo sodišče v celoti oprosti plačila takse za pritožbo. Ne glede na navedeno je sodišče tožnico delno oprostilo plačila sodne takse, in sicer za 837,00 EUR, tako da znaša njena taksna obveznost za pritožbo 1.500,00 EUR, in ji hkrati dovolilo, da ta znesek sodne takse plača v petih mesečnih obrokih po 300,00 EUR. Pri tem je zavzelo pravilno stališče, da bo glede na njen razpoložljivi mesečni dohodek zmogla plačilo posameznih obrokov, saj ji bo kljub njihovemu plačilu še vedno ostal dohodek, ki občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Ker je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni podlage za prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju (do odločitve o vloženi reviziji).
poslovni naslov subjekta vpisa – overjena izjava lastnika objekta, da subjekt vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu – predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije – upravičeni predlagatelj – izbrisni razlog – sklep o začetku postopka izbrisa – sklepčnost predloga
Upravičeni predlagatelj iz 433. člena ZFPPIPP lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije zgolj na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Ker je predlagatelj dovoljenje za poslovanje na naslovu dal, domnevna baza, ki je podlaga za utemeljitev predloga, ni bila podana. Z izbrisom iz sodnega registra družba izgubi pravno sposobnost, kar lahko povzroči nepopravljive posledice, zato je treba pogoje za izbris razlagati ozko, oziroma v konkretnem primeru zakonske znake domnevne baze dobesedno tako kot se glasijo. Neutemeljeno je zato smiselno izraženo stališče, da lahko lastnik objekta predlaga izbris tudi v primeru, če prekliče dovoljenje, na podlagi katerega je sodišče že dovolilo vpis poslovnega naslova v sodni register.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072497
ZASP člen 130, 130/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 131, 131/1, 190.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - radijsko predvajanje komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - začasni dogovor - skupni sporazum o višini nadomestila
Ko skupni sporazum za priobčevanje fonogramov na komercialni radijski postaji ne velja več, se za odločitev višine nadomestila praviloma vseeno uporabijo njegove določbe.
ZGD-1 člen 17, 23, 23/2, 27, 27/4. ZSReg člen 11, 11/1, 11/2, 37, 37/1, 37/2.
firma - fantazijski dodatek - morala - nedovoljene sestavine - varstvo firme - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo morali. Fantazijska sestavina vpisane firme „A.“ samo po sebi ne vsebuje besede, ki bi nasprotovala morali. Kot tako bi jo bilo mogoče obravnavati, če bi vsebovala besede, ki neopredeljenemu v krogu oseb vzbudi negativno vrednostno sodbo oziroma, ki sama zase pomeni negativno vrednostno razmerje do občečloveških vrednot v družbi. Zato pri presoji, ali besede, vsebovane v firmi, nasprotujejo morali, ni relevantno, ali se nekdo v fantazijski sestavini firme prepozna kot oseba, po kateri je bila ta fantazijska sestavina (kot skovanka dela imena in priimka) izbrana, niti notranji vzgibi ustanovitelja družbe pri izbiri fantazijske sestavine firme.
ZFPPIPP člen 384, 384/11. ZKP člen 156, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-1, 392, 392/1.
meje preizkusa sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uradni preizkus - pritožbeni razlogi - dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati - dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza - nedovoljen dokaz - nedopusten dokaz - izločitev dokazov - sadeži z zastrupljenega drevesa - sklepčen izrek sodbe -razumljiv izrek sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - izostala ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe - konkretizacija kršitev - obrazloženost pritožbe
V Zakonu o kazenskem postopku ni nikjer določeno, da v primeru kršitve 156. člena ZKP, kaj šele v primeru zatrjevane kršitve enajstega odstavka 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki bi se morala nanašati na gospodarsko družbo F., d.o.o., ne bi smela biti oprta in še manj, da bi ti morali biti izločeni. Jasno je tudi, da potem niti dokazi, ki bi izvirali iz takšnih dokazov, kot tako imenovani sadeži z zastrupljenega drevesa, ne morejo biti nedopustni.
ZD člen 213. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
napotitev na pravdo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvo sodišče se je sklicevalo na 213. člen ZD, vendar pa svoje odločitve o napotitvi na pravdo ni obrazložilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker sta pravdni stranki dogovorili v zavarovalni pogodbi za zavarovanje pravne zaščite čas nastopa zavarovalnega primera, zavarovalna pogodba pa je bila sklenjena pozneje, ni zavarovalnega kritja. Zavarovalni primer je dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (922. člen OZ). V konkretnem primeru gre za kršitev pogodbe o delu, ko je avtoservis napačno popravil tožnikov avtomobil. Nastanek pravdnih stroškov, kar je bilo pozneje, ne more vplivati na s pogodbo dogovorjen čas nastopa zavarovalnega primera.
delicta propria – kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti
Dejstvo, da izraza dejanski direktor Zakon o gospodarskih družbah ne pozna, ni relevantno. Za presojo zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti je namreč relevanten kazenski zakon, in sicer določba prvega odstavka 254. člena KZ. Iz te določbe ne izhaja, da gre za posebno kaznivo dejanje glede na možnega storilca (delicta propria), torej ni potrebno, da je storilec formalni direktor, ampak zadošča, da storilec de facto prevzame vlogo poslovodnega organa družbe.
Glede na natančno določene storitve, ki naj bi jih opravil B. B., nikakor ni mogoče govoriti, da je šlo za lobiranje B. B., saj je dejansko šlo za poslovno svetovanje.
Nadaljnji denarni tok po tem, ko je bila gotovina na podlagi šestih računov, ki jih je izdala družba Y d. o. o., nedvomno plačana s strani družbe X d. o. o., za predmetni kazenski postopek ni relevanten, saj je sodišče prve stopnje nedvomno ugotovilo, da je bilo vseh šest računov fiktivnih, ker B. B. zatrjevanih storitev lobiranja ni opravil.
SPZ člen 48, 48/2, 65, 72. ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-14, 359.
pridobitev lastninske pravice – dogovor o skupni gradnji – ugotovitev skupnega premoženja – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganje v nepremičnino – vsebina tožbe – oblikovanje tožbenega zahtevka – skupna lastnina – solastnina – prepoved reformacije in peius – protislovje v izreku
Po drugem odstavku 48. člena SPZ lahko solastninsko pravico pridobi le graditelj, zato ta zakonska določba ne more biti materialnopravna podlaga za razsojo, saj tožnica ne zatrjuje, da je ona vlagala v nepremičnino.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe: da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
sodna taksa za redni postopek - delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - prihodki - obveznosti - sprotna poraba - izgledi o možnosti plačila celotne sodne takse - čisti poslovni izid - zbiranje sredstev do konca postopka
V razmerju med delno oprostitvijo plačila in odložitvijo plačila sodne takse je pomembno, ali taksni zavezanec plačilo glede na svoje premoženjsko stanje lahko zagotovi pozneje. Če plačilo lahko zagotovi pozneje, se mu plačilo sodne takse odloži. Če pa glede na sedanje premoženjsko stanje, prihodke in obveznosti, ni izgledov, da bo po določenem času lahko plačal celo takso, je primerneje, da se ga delno oprosti plačila sodne takse.
Iz podatka o višini denarnih sredstev na računu bi sodišče prve stopnje lahko sklepalo zgolj, da ima tožeča stranka možnost takojšnjega plačila sodne takse v višini 17,98 EUR, ne pa tudi, da glede na svoje premoženjsko stanje ne bo zmogla do konca postopka o tožbi zagotoviti razlike sredstev do 241,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za redni postopek. Tožeča stranka namreč izkazuje čisti poslovni izid preteklega leta v višini 7.996,00 EUR, na podlagi katerega ni mogoče sklepati, da tožeča stranka v času do konca postopka ne bi mogla zbrati sredstev za plačilo celotne takse v višini 241,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti. Poleg tega tudi sama v predlogu za taksno oprostitev izrecno navaja, da ne zmore (zgolj) takojšnjega plačila celotne sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti oziroma preživljanja sebe in njenih otrok.
Tožnikove trditve, da je Ustavno sodišče z odločbo Up-258/03 in U-I-74/05 razveljavilo procesne določbe, ki določajo plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za izvedbo postopka, ne držijo.