odstop terjatve - cesija - aktivna legitimacija - relevančna teorija - izpolnitev v korist prevzemnika - izvedenec - vpogled v dokumentacijo - nepredložitev sodišču
Tožnik, če je res prišlo do odstopa terjatve, je izgubil svojo stvarno legitimacijo. Zahtevku, s katerim ne zahteva izpolnitve v korist prevzemnice, v tem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi. Pritožbeno sodišče namreč sprejema t. i. relevančno teorijo, po kateri mora tožeča stranka po odsvojitvi terjatve zahtevek spremeniti tako, da zahteva izpolnitev v korist prevzemnika.
Po drugem odstavku 2. člena ZSReg je sodni register namenjen vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Tega pravila ni mogoče obiti s smiselno uporabo ZZK-1, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Ker je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni podlage za prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju (do odločitve o vloženi reviziji).
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo - skupni sporazum o višini nadomestil - stroški poslovanja kolektivne organizacije - civilna kazen po ZASP - krivda - kontrahirna dolžnost - exceptio illegalis - davek na dodano vrednost (DDV)
Tudi v tem primeru je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zaračunavati kršitelju (toženi stranki) v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko.
ZKP člen 285c, 285c/1, 285c/1-3, 285, 285č, 285č/4.
priznanje krivde – narok za izrek kazenske sankcije – izvajanje dokazov v smeri razjasnitve dejanskega stanja
Prvostopenjsko sodišče na naroku za izrek kazenske sankcije ni izvajalo le dokazov v zvezi z okoliščinami, pomembnimi za izrek kazenske sankcije, temveč je izvajalo tudi dokaze v smeri razjasnitve dejanskega stanja. Čeprav je obtoženec pridobitev in vpogled kazenskega spisa predlagal šele potem, ko je prvostopenjsko sodišče njegovo priznanje krivde že sprejelo, ta okoliščina ne upravičuje opisanega ravnanja sodišča prve stopnje. Skladno z določbo četrtega dostavka 285.č člena ZKP se na naroku za izrek kazenske sankcije v dokaznem postopku izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije. Poleg tega podatek, da so bile obtožencu iste elektronske naprave z istimi pornografskimi datotekami zasežene že v prejšnjem postopku, sodišču prve stopnje ni bil oz. vsaj ne bi smel biti neznan, glede na to, da je to dejstvo obtoženi zatrjeval že v svojem zagovoru pred preiskovalnim sodnikom, izhajalo pa je tudi iz odredbe za hišno preiskavo.
Solidarni porok mora izpolniti svojo zavezo, če dolžnik kredita ne plača. V konkretni zadevi je tožeča stranka dokazala, da je bila toženka kot direktorica podjetja seznanjena s tem, da podjetje kredita ne plačuje. Kot solidarna zavezanka pa tudi ne uveljavlja ugovorov, da bi ji nastala zaradi eventualne opustitve notifikacijske dolžnosti škoda.
V primeru, da tožena stranka uveljavlja terjatev zaradi pobota, mora tedaj sodišče odločiti o zahtevku tožbe ter tudi o tem, ali terjatev, ki je bila uveljavljena v pobot, obstoji ali ne.1 Izrek sodbe je (praviloma) tričlenski: sodišče v izreku ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato posebej obstoj toženčeve terjatve (največ do višine tožnikove terjatve), potem pa odredi pobotanje.
Ker je tožeča stranka dokazala škodni dogodek in opustitev delodajalca, mora zavarovalnica plačati škodo tožeči stranki. Tožnica je delala v skladišču, ko se je sprožilo stojalo za perilo zaradi premika težišča, udarilo v lestev, ki je padla na tožničino glavo. Delodajalec mora naložiti stvari v skladišču tako, da so naložene stabilno in ne padejo. Da je bilo ravnanje delodajalca pravilno, bi morala dokazati tožena stranka, kar ji ni uspelo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0063265
OZ člen 40, 40/2, 87, 87/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - povračilni zahtevek - prodaja poslovnih deležev - ničnost prodajne pogodbe - nedopusten nagib - oškodovanje upnikov - isto vodstvo obeh strank - povezani družbi - namen izčrpavanja premoženja - vrednost poslovnih deležev v trenutku prodaje - realna cena - pasivna legitimacija - nezmožnost vrnitve deležev - ustrezno denarno nadomestilo
V obravnavanem sporu se ugotavlja ničnost pogodbe, ki jo je sklenila tožena stranka. Kot stranka takšne pogodbe, pa seveda v sporu mora biti udeležena. Dejstvo, da stvari, ki jih je na podlagi te pogodbe dobila, nima več, ne pomeni, da ni pasivno legitimirana, ampak le, da tistega, kar je na njeni podlagi dobila (v primeru, da bo ugotovljena ničnost pogodbe), ne bo mogla vrniti v naravi in bo zato morala dati ustrezno denarno nadomestilo.
V kolikor so bili poslovni deleži prodani po realni ceni, o nedopustnem nagibu oškodovanja upnikov prodajalca ni mogoče govoriti.
Izvršitev štirinajstih kaznivih dejanj velike tatvine na škodo štirinajstih oškodovancev še ne pomeni, da je obdolženec v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja storil štirinajst kaznivih dejanj prikrivanja. Kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1B je trenutno kaznivo dejanje, ki je storjeno s prevzemom stvari z enim od zakonsko določenih načinov prikrivanja. Glede na to, da so bili določeni vlomi storjeni v enakih časovnih in krajevnih okoliščinah, je neživljenjski in nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil „vseh štirinajst dejanj“, torej da naj bi odtujene stvari prejel po vsaki izvršeni tatvini. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil nadaljevano kaznivo dejanje prikrivanja po tretjem in prvem odstavku 217. člena KZ-1B v zvezi s 54. členom KZ-1B, zmoten pa je zaključek sodišča prve stopnje o številu posamičnih izvršenih dejanj v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja.
Tožnik ni uspel dokazati, da je bil vzrok za njegov padec protipravno ravnanje zavarovanca tožene stranke. Nadaljnje ugotavljanje ostalih predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti (delodajalčeve krivde oziroma kršitev njegovega dolžnostnega ravnanja z vidika izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu delavcev) je bilo nepotrebno.
Teorija in sodna praksa sta si že nekaj časa enotni, da je tožbeni zahtevek pri prikrajšanju nujnega deleža oblikovalne in dajatvene narave. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Ko je darilo nepremičnina, je v zemljiški knjigi obdarjenec vpisan kot lastnik. V primeru, ko nujni dedič uveljavlja zahtevek neposredno v pravdi (kot v konkretnem primeru), mora nato zahtevati neposredno izročitev nepremičnine ali dela nepremičnine in sicer z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Takšnih zahtevkov tožnik ni postavil.
ZDru-1 člen 5, 5/1, 40, 40/1. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 86, 86/4, 133, 133/1, 139, 139/3, 202, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – začetek stečajnega postopka nad društvom – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prenos pooblastil na upravitelja – zakoniti zastopnik društva – predlog za obnovo postopka – obnova postopka – sosporniški intervenient – vročanje pisanj – vročanje pravnim osebam, ki se vpisujejo v register – vročanje društvom – način vročanja – pravniški državni izpit
Začetek stečajnega postopka nad tožencem (društvom) je dejstvo, kakor je tudi dejstvo, da je z začetkom stečajnega postopka zastopnik društva stečajni upravitelj. Navedenega dejstva tudi obnova postopka pred sodiščem prve stopnje glede ugotovitve ničnosti/neveljavnosti zapisnika izrednega občnega zbora z dne 2. 3. 2014 oziroma dopustitev sodelovanja pritožnika (sosporniškega intervenienta) v postopku pred sodiščem prve stopnje ne more spremeniti. Izkaže se, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
sklep o dedovanju – dolgovi zapustnika – upniki – zapuščinski postopek – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – terjatev dediča do zapustnika – stroški pritožbenega postopka
Z zapustnikovo smrtjo postanejo zapustnikovi dolgovi breme zapustnikovih dedičev. Ti zanje odgovarjajo do višine vrednosti podedovanega premoženja. Pritožnici kot zakoniti dedinji in upnici bosta svoji terjatvi iz naslova neplačane preživnine (gre za obligacijsko in ne dednopravno pravico) urejali s sodedinjami izven zapuščinskega postopka oziroma kljub izdanemu sklepu o dedovanju, bodisi sporazumno, če to ne bo uspešno, pa v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019753
ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/4, 157a, 157a/1, 176, 176/1, 176/2. Skupni sporazum o pogojih in načinih uporabe varovanih del iz repertoarja zavoda IPF v komercialnih radijskih programih v Republiki Sloveniji ter o višini nadomestil za njihovo uporabo (2006) točka IX, IX/1. Začasna tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov v radijskih programih, ki nimajo statusa programa nacionalnega pomena (2012) točka 6. ZPP člen 13, 13/1. OZ člen 131, 131/1, 165, 190, 190/1, 299, 299/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
sorodne pravice - fonogram - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - procesna legitimacija - razmerja s tujimi elementi - nadomestilo za uporabo fonogramov - višina nadomestila - tarifa Zavoda IPF - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - sodno varstvo - povrnitev škode in civilna kazen - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - trditveno in dokazno breme - kdaj zapade odškodninska obveznost - kdaj pride dolžnik v zamudo - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - davek na dodano vrednost (DDV)
Ko skupni sporazum za priobčevanje fonogramov na komercialni radijski postaji ne velja več, se za določitev višine nadomestila praviloma vseeno uporabijo njegove določbe.
Ugotovitev izvedenca, da naj pokojnik ne bi mogel v celoti razumeti in presoditi vsebine ter pomena sklenjenega pravnega posla, (tudi približno) ni argument za obstoj zgolj omejene (delne) poslovne sposobnosti. Morebitnega „delnega“ razumevanja pomena pravnega posla ne gre (enostavno, kot to očitno meni pritožba) enačiti z delno (omejeno) poslovno sposobnostjo. Za takšno presojo je pomembno zgolj, ali je sposobnost razumevanja določenega posla celostna (polna) ali ne.
Pritožbeno naziranje, da tožniki za uveljavljanje izbrisne tožbe niso aktivno legitimirani, ker kot dediči po pokojnem na predmetnem premoženju upravičenj pred tem niso pridobili (imeli), ne drži. Tožniki, ki „nastopajo“ kot dediči (torej pravni nasledniki) pokojnega, bodo na podlagi uspeha v tej pravdi dosegli, da bo nepremično premoženje „vrnjeno“ v njegovo zapuščino, na kateri bodo lahko (šele) v nadaljevanju uveljavljali svoja dedno-pravna upravičenja. S tem pa je podan tudi njihov interes za uveljavljanje zahtevkov (in s tem tudi izbrisne tožbe v skladu z 243. členom ZZK-1), ki jim je sodišče prve stopnje ugodilo.
V konkretnem primeru je neustrezno tudi sklicevanje na neobstoj dobre vere kot pogoja za uspešno uveljavljanje neveljavnosti v zemljiško knjigo vpisane pravice. V tretjem odstavku 244. člena ZZK-1 je za uspešno uveljavljanje izbrisne tožbe res predviden pogoj slabovernosti pridobitelja, a se ta navezuje na drugi odstavek istega člena in je namenjen varstvu tretjih dobrovernih oseb. Vprašanje (ne)dobrovernosti je torej relevantno le glede nadaljnjih in ne neposrednih pridobiteljev (kot je toženec).
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 142/1-1, 142/1-7, 221i, 221j, 221l.
prenos pooblastila za vodenje dolžnikovih poslov – aktivna legitimacija za prenos pooblastila – nujni sosporniki – predlagatelj postopka prisilne poravnave
Po presoji pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so za vložitev predloga za prenos pooblastila za vodenje dolžnikovih poslov po 221.i členu ZFPPIPP aktivno legitimirani zgolj vsi upniki predlagatelji, na predlog katerih je sodišče začelo postopek prisilne poravnave, skupno in da je tudi prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika predviden za vse upnike predlagatelje skupno.
Predlagatelji imajo procesni položaj, ki je podoben položaju nujnih sospornikov, kar pomeni, da lahko pravno učinkovito procesna dejanja, ki jih lahko po ZFPPIPP opravljajo kot predlagatelji postopka, opravljajo samo vsi skupaj oziroma skupaj tisti med njimi, katerih vsota terjatev do dolžnika presega 20 % finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javnem dostopnem letnem poročilu dolžnika.
Ker ima pritožnik status predlagatelja postopka prisilne poravnave v smislu 221.j člena ZFPPIPP, mu njegov procesni položaj dovoljuje tudi vložitev predloga za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike po 221.i členu ZFPPPIPP.
osebni stečaj – zastopanje po zakonitem zastopniku – stečajni upravitelj – prenos pooblastil na upravitelja – stečajna masa – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – zastopanje stečajnega dolžnika – vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih – način vročanja – odločanje o razrešitvi upravitelja – zavrženje revizije
Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično procesno sposobnost glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik glede tega premoženja. Če je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, prenehajo pooblastila, ki jih je za zastopanje dal stečajni dolžnik pred začetkom postopka osebnega stečaja (odvetnikom in drugim pooblaščencem) in je za nadaljnje zastopanje potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja. Tožnik je revizijo vložil po odvetniku, ki ga stečajni upravitelj ni pooblastil (in je tudi ni odobril), zato je bila revizija pravilno zavržena.