sodna taksa za redni postopek - delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - prihodki - obveznosti - sprotna poraba - izgledi o možnosti plačila celotne sodne takse - čisti poslovni izid - zbiranje sredstev do konca postopka
V razmerju med delno oprostitvijo plačila in odložitvijo plačila sodne takse je pomembno, ali taksni zavezanec plačilo glede na svoje premoženjsko stanje lahko zagotovi pozneje. Če plačilo lahko zagotovi pozneje, se mu plačilo sodne takse odloži. Če pa glede na sedanje premoženjsko stanje, prihodke in obveznosti, ni izgledov, da bo po določenem času lahko plačal celo takso, je primerneje, da se ga delno oprosti plačila sodne takse.
Iz podatka o višini denarnih sredstev na računu bi sodišče prve stopnje lahko sklepalo zgolj, da ima tožeča stranka možnost takojšnjega plačila sodne takse v višini 17,98 EUR, ne pa tudi, da glede na svoje premoženjsko stanje ne bo zmogla do konca postopka o tožbi zagotoviti razlike sredstev do 241,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za redni postopek. Tožeča stranka namreč izkazuje čisti poslovni izid preteklega leta v višini 7.996,00 EUR, na podlagi katerega ni mogoče sklepati, da tožeča stranka v času do konca postopka ne bi mogla zbrati sredstev za plačilo celotne takse v višini 241,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti. Poleg tega tudi sama v predlogu za taksno oprostitev izrecno navaja, da ne zmore (zgolj) takojšnjega plačila celotne sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti oziroma preživljanja sebe in njenih otrok.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NOTARIAT – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075990
OZ člen 165. ZPP člen 311.
notarka – zapisovanje notarskega sporazuma – preuranjen zahtevek – zapadlost – stečajni postopek – sklepčnost – nesklepčnost
Ker bo obseg škode znan šele ob zaključku stečajnega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke glede višine zahtevka nesklepčna. Odškodninski zahtevek tožeče stranke bo nastal takrat, ko se bo (če se bo) ugotovilo, da v stečajnem postopku ni bila v celoti poplačana. To pa se bo zgodilo šele po popolni razdelitvi stečajne mase. Ker v trenutku glavne obravnave škoda kot konstitutivni element odškodninske obveznosti sploh še ni nastala, je nadalje pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju podrednega zahtevka na ugotovitev odškodninskega razmerja.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 179.
strokovno znanje sodišča o pravilih stroke – postavitev izvedenca – sodelovanje pri izvedbi dokazov – kontradiktornost postopka – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tudi če je sodišče prve stopnje strokovno znanje imelo, bi moralo svoje strokovne poglede razkriti pravdnima strankama v okviru odprtega sojenja. Če namreč sodišče ne ravna na opisan način in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj.
odstop terjatve - cesija - aktivna legitimacija - relevančna teorija - izpolnitev v korist prevzemnika - izvedenec - vpogled v dokumentacijo - nepredložitev sodišču
Tožnik, če je res prišlo do odstopa terjatve, je izgubil svojo stvarno legitimacijo. Zahtevku, s katerim ne zahteva izpolnitve v korist prevzemnice, v tem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi. Pritožbeno sodišče namreč sprejema t. i. relevančno teorijo, po kateri mora tožeča stranka po odsvojitvi terjatve zahtevek spremeniti tako, da zahteva izpolnitev v korist prevzemnika.
STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0082148
SPZ člen 212. ODZ paragraf 479. ZPP člen 1. ZIZ člen 272.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – služnost v javno korist – nastanek služnosti v javno korist – priposestvovanje služnosti – razlastitev – prisilna ustanovitev služnosti – lex specialis – varstvo služnosti – konfesorna tožba – sodna pristojnost
Pri zatrjevani ustanovitvi služnosti v javno korist gre za razlaščajoč poseg oziroma poseg občine kot nosilke javnega interesa (oziroma oseb, ki jim občina podeli izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Za služnost v javnem interesu sta bila ves čas predvidena samo dva načina nastanka: pogodba in upravni postopek prisilne ustanovitve služnosti. Zakoni, ki so v obdobju veljave ODZ urejali nastanek služnosti v javno korist, so lex specialis v razmerju do določb ODZ glede nastanka služnosti (ODZ je sicer med drugim predvideval možnost pridobitve služnosti na podlagi zakona oziroma priposestvovanja) in so izključili njihovo uporabo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – narok – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – okvara vozila – razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na cilj, pa naj bo prometna nesreča ali okvara vozila, ni nekaj nepričakovanega. Ni sicer izključeno, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude naroka zaradi nepričakovane resne okvare vozila ne bi bil utemeljen, a bi moral predlagatelj v njem pojasniti, zakaj oziroma v kakšnem smislu je bila okvara vozila nezakrivljen dogodek resnejše narave in tudi, zakaj zamude (naroka) ni mogel odvrniti.
ZDru-1 člen 5, 5/1, 40, 40/1. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 86, 86/4, 133, 133/1, 139, 139/3, 202, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – začetek stečajnega postopka nad društvom – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prenos pooblastil na upravitelja – zakoniti zastopnik društva – predlog za obnovo postopka – obnova postopka – sosporniški intervenient – vročanje pisanj – vročanje pravnim osebam, ki se vpisujejo v register – vročanje društvom – način vročanja – pravniški državni izpit
Začetek stečajnega postopka nad tožencem (društvom) je dejstvo, kakor je tudi dejstvo, da je z začetkom stečajnega postopka zastopnik društva stečajni upravitelj. Navedenega dejstva tudi obnova postopka pred sodiščem prve stopnje glede ugotovitve ničnosti/neveljavnosti zapisnika izrednega občnega zbora z dne 2. 3. 2014 oziroma dopustitev sodelovanja pritožnika (sosporniškega intervenienta) v postopku pred sodiščem prve stopnje ne more spremeniti. Izkaže se, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
spor majhne vrednosti – upravljanje poslovne stavbe – obratovalni stroški – neupravičena obogatitev – zakonska subrogacija – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditvene podlage – konretizirano prerekanje dejstev – pavšalni ugovori – dokazno breme – pravočasnost navajanja trditev in dokazov – prekluzija – načelo proste presoje dokazov – formalna dokazna pravila – sklepčnost
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so potrdila o plačilih dobaviteljem predložena prepozno, saj je tožeča stranka svoje trditveno in dokazno breme izpolnila že v dopolnitvi tožbe (prvi pripravljalni vlogi), v drugi pripravljalni vlogi pa je že podane navedbe le dodatno obrazložila ter skladno s tretjim odstavkom 452. člena ZPP odgovorila na navedbe tožene stranke v dopolnitvi odgovora na tožbo, ter v zvezi s temi „odgovornimi navedbami“ predložila dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071120
URS člen 22. OZ člen 111, 111/2, 111/4, 111/5, 247, 1019, 1019/3. ZFPP člen 27, 27/4. ZPP člen 181, 181/2, 213, 213/2, 274, 274/1, 286, 286/4, 323, 323/3, 324, 339, 339/2, 339/2-8, 359.
najemna pogodba – pisni odstop od najemne pogodbe – zamuda z izročitvijo nepremičnine v posest najemodajalcev – pogodbena kazen – zapadlost terjatve za plačilo pogodbene kazni – porok – solidarna odgovornost za obveznosti glavnega dolžnika – ugotovitveni zahtevek – pravna korist – zavrženje – zavrnitev – prepoved reformatio in peius – sestavine sodbe – overjen prepis sodbe – pravica do enakega varstva pravic – prekluzija – odločitev o stroških postopka
Tožba je bila vložena po poteku enoletnega roka za uveljavljanje terjatev do družbenikov izbrisanih družb, zato toženec ne more biti tožen kot družbenik podjetja, lahko pa je tožen kot njegov porok, saj se je v IX. členu najemne pogodbe kot porok in plačnik zavezal, da bo poravnal vse morebitne zapadle obveznosti najemnika do najemodajalcev.
odvzem poslovne sposobnosti – postavitev začasnega skrbnika – skrbništvo za posebne primere – varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – poseg v integriteto posameznika
Napačno je stališče, da mora CSD nasprotnemu udeležencu postaviti začasnega skrbnika v vsakem primeru, če se postopek odvzema poslovne sposobnosti začne po uradni dolžnosti potem, ko je kazensko sodišče poslalo nepravdnemu sodišču sklep, s katerim je obdolžencu (nasprotnemu udeležencu v tem postopku) izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072497
ZASP člen 130, 130/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 131, 131/1, 190.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - radijsko predvajanje komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - začasni dogovor - skupni sporazum o višini nadomestila
Ko skupni sporazum za priobčevanje fonogramov na komercialni radijski postaji ne velja več, se za odločitev višine nadomestila praviloma vseeno uporabijo njegove določbe.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - denarna socialna pomoč - izločitev iz zapuščine - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - pojem prizadetih oseb
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko terjatve
občine ni presodilo kot pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu in ni omejilo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu po 128. členu ZD.
V krog prizadetih oseb po 205. členu ZD spadajo tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja in osebe, ki so poklicane k dedovanju po zakonu.
Tožnik ni uspel dokazati, da je bil vzrok za njegov padec protipravno ravnanje zavarovanca tožene stranke. Nadaljnje ugotavljanje ostalih predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti (delodajalčeve krivde oziroma kršitev njegovega dolžnostnega ravnanja z vidika izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu delavcev) je bilo nepotrebno.
Pri presoji, ali je podana podlaga za vrnitev preveč plačanega, je bistveno, ali je dolžnik zmotno menil, da dolg obstaja, ne pa tudi, ali je bila ta zmota opravičljiva.
Pravilen je zaključek sodbe, da je bila veljavna tarifa v relevantnem obdobju vsebovana v pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998, in ne v pravilniku, ki ga je toženec sprejel v letu 2006.
Dolžnost kolektivne organizacije, da sklene pogodbo o prenosu avtorskih pravic z nadomestilom v višini veljavne tarife, in pravica uporabnika avtorskega dela, da kljub nesklenitvi pogodbe s položitvijo zneska v višini veljavne tarife pridobi pravico uporabe avtorskega dela, sta določeni zaradi preprečevanja negativnih učinkov monopolnega položaja kolektivnih organizacij, to pa ne preprečuje, da v konkretnih primerih kolektivna organizacija in uporabnik skleneta pogodbo o višjem plačilu.
postopek za delitev solastne nepremičnine – stroški postopka – sorazmerno velikosti solastninskih deležev
Glede delitve solastnine ZNP določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo solastninskih deležev. Tako je stroške med udeležence postopka sodišče prve stopnje tudi pravilno porazdelilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – odločba Ustavnega sodišča RS – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – delna oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse
Tožeča stranka razpolaga z mesečnim dohodkom v višini 1.150,00 EUR, torej z dohodkom, ki več kot za 100 % presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z ZSVarPre. Glede na navedeno je tožnica neutemeljeno zahtevala, da jo sodišče v celoti oprosti plačila takse za pritožbo. Ne glede na navedeno je sodišče tožnico delno oprostilo plačila sodne takse, in sicer za 837,00 EUR, tako da znaša njena taksna obveznost za pritožbo 1.500,00 EUR, in ji hkrati dovolilo, da ta znesek sodne takse plača v petih mesečnih obrokih po 300,00 EUR. Pri tem je zavzelo pravilno stališče, da bo glede na njen razpoložljivi mesečni dohodek zmogla plačilo posameznih obrokov, saj ji bo kljub njihovemu plačilu še vedno ostal dohodek, ki občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Tožnikove trditve, da je Ustavno sodišče z odločbo Up-258/03 in U-I-74/05 razveljavilo procesne določbe, ki določajo plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za izvedbo postopka, ne držijo.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 59, 59/1, 59/1-5. ZN člen 5, 5/1.
vpis ustanovitve komanditne družbe – zastopanje po notarju – odgovornost notarja
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da za pravilnost vloge odgovarja notar, ki je predlog vložil, in ne stranka, pritožbeno sodišče pripominja, da v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o notariatu v nepravdnih zadevah pred sodišči notar zastopa stranko kot pooblaščenec in ima, kadar opravlja zadeve iz prvega odstavka 5. člena ZN, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Odgovornost za morebitne nepravilnosti pri delu pa so stvar notranjega razmerja med notarjem in stranko, in ne stvar sodišča.