SPZ člen 48, 48/2, 65, 72. ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-14, 359.
pridobitev lastninske pravice – dogovor o skupni gradnji – ugotovitev skupnega premoženja – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganje v nepremičnino – vsebina tožbe – oblikovanje tožbenega zahtevka – skupna lastnina – solastnina – prepoved reformacije in peius – protislovje v izreku
Po drugem odstavku 48. člena SPZ lahko solastninsko pravico pridobi le graditelj, zato ta zakonska določba ne more biti materialnopravna podlaga za razsojo, saj tožnica ne zatrjuje, da je ona vlagala v nepremičnino.
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe: da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/4, 110, 110/2, 337, 337/1.
postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju – obvezna priloga – plača in drugi prejemki iz dela – poziv na dopolnitev predloga – zavrženje predloga – dopolnitev predloga v pritožbenem postopku
ZST-1 v tretjem odstavku 12. člena določa, da podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na kateri je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister pristojen za pravosodje. Ta je to predpisal v Pravilniku o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. V Pravilniku, katerega sestavni del je tudi navodilo za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, je določena kot obvezna priloga dokazilo o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.
Sodišče prve stopnje je toženca pozvalo, da izpolni to svojo obveznost s sklepom z dne 20. 11. 2015, mu za predložitev kopije plačilnih list odredilo rok in ga opozorilo, da bo njegov predlog zavrglo, če ga ne bo ustrezno dopolnil. Ker ga ni, ga je prvostopenjsko sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
Izvršitev štirinajstih kaznivih dejanj velike tatvine na škodo štirinajstih oškodovancev še ne pomeni, da je obdolženec v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja storil štirinajst kaznivih dejanj prikrivanja. Kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1B je trenutno kaznivo dejanje, ki je storjeno s prevzemom stvari z enim od zakonsko določenih načinov prikrivanja. Glede na to, da so bili določeni vlomi storjeni v enakih časovnih in krajevnih okoliščinah, je neživljenjski in nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil „vseh štirinajst dejanj“, torej da naj bi odtujene stvari prejel po vsaki izvršeni tatvini. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil nadaljevano kaznivo dejanje prikrivanja po tretjem in prvem odstavku 217. člena KZ-1B v zvezi s 54. členom KZ-1B, zmoten pa je zaključek sodišča prve stopnje o številu posamičnih izvršenih dejanj v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja.
Tožnik ni uspel dokazati, da je bil vzrok za njegov padec protipravno ravnanje zavarovanca tožene stranke. Nadaljnje ugotavljanje ostalih predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti (delodajalčeve krivde oziroma kršitev njegovega dolžnostnega ravnanja z vidika izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu delavcev) je bilo nepotrebno.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071122
SPZ člen 77. ZPP člen 185, 185/1.
sodna ureditev meje – kriterij močnejše pravice – poziv geodetske uprave – udeleženci – razširitev predloga
Predlagateljica je bila pozvana s strani geodetske uprave, da vloži predlog za sodno določitev meje na sodišču, glede na to, da na ustni obravnavi ni prišlo do sporazuma o poteku predlaganih delov mej. Vendar pa predlagateljica predloga za sodno ureditev meje ni vložila zoper vse parcele, navedene v pozivu. Meja glede parcel, ki niso vsebovane v predlogu sodišču, je urejena tako, kot izhaja iz elaborata.
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti spremembo tožbe, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Po 363. členu ZPP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če je v zakonu določeno, da pritožbe ni, kot tudi če je določeno, da ni posebne pritožbe - v takem primeru se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo, ne pa s pritožbo zoper sklep procesnega vodstva (sklep o dopustitvi spremembe tožbe).
Sporna je le protipravnost toženkinih dejanj, a je pritožbeno sodišče že v citiranih sklepih opozorilo tudi, da toženka za poseg v navedeni parceli tožnika (v tožnikovo (so)posest) ni imela podlage, saj je bila toženka dolžna (po sodbi z dne 23. 11. 2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani) navedene posege izvršiti na dovozni poti, in ne na navedenih parcelah tožnika.
osebni stečaj – zastopanje po zakonitem zastopniku – stečajni upravitelj – prenos pooblastil na upravitelja – stečajna masa – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – zastopanje stečajnega dolžnika – vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih – način vročanja – odločanje o razrešitvi upravitelja – zavrženje revizije
Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično procesno sposobnost glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik glede tega premoženja. Če je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, prenehajo pooblastila, ki jih je za zastopanje dal stečajni dolžnik pred začetkom postopka osebnega stečaja (odvetnikom in drugim pooblaščencem) in je za nadaljnje zastopanje potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja. Tožnik je revizijo vložil po odvetniku, ki ga stečajni upravitelj ni pooblastil (in je tudi ni odobril), zato je bila revizija pravilno zavržena.
V primeru, da tožena stranka uveljavlja terjatev zaradi pobota, mora tedaj sodišče odločiti o zahtevku tožbe ter tudi o tem, ali terjatev, ki je bila uveljavljena v pobot, obstoji ali ne.1 Izrek sodbe je (praviloma) tričlenski: sodišče v izreku ugotovi obstoj tožnikove terjatve, nato posebej obstoj toženčeve terjatve (največ do višine tožnikove terjatve), potem pa odredi pobotanje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072497
ZASP člen 130, 130/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 131, 131/1, 190.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - radijsko predvajanje komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - začasni dogovor - skupni sporazum o višini nadomestila
Ko skupni sporazum za priobčevanje fonogramov na komercialni radijski postaji ne velja več, se za odločitev višine nadomestila praviloma vseeno uporabijo njegove določbe.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NOTARIAT
VSL0082143
OZ člen 41. ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8. ZN člen 64.
darilna pogodba – ničnost pogodbe – sklenitev pogodbe – poslovna sposobnost – oblikovanje volje – sposobnost razsojanja – overitev podpisa – razsodnost v času sklenitve pogodbe – razsodnost ob overitvi podpisa – izostanek z naroka – opravičena odsotnost – možnost sodelovanja v postopku
Tožnik, ki je imel (in ima) poslovno sposobnost, v času sklenitve darilne pogodbe ni imel sposobnosti razsojanja, ki pomeni dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti svojo izjavo poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava povzroči. Posledica, do katere pride, če pravni posel sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, je enaka, kot če pravni posel sklene oseba, ki je poslovno nesposobna.
Z overitvijo podpisa notar potrdi pristnost podpisa pogodbenika. Overitev podpisa opravi notar in z njo potrdi, da je stranka podpis, ki se nahaja na listini, v pričo njega priznala kot svojega. Vsebino listine mora upoštevati, kolikor podpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev.
Solidarni porok mora izpolniti svojo zavezo, če dolžnik kredita ne plača. V konkretni zadevi je tožeča stranka dokazala, da je bila toženka kot direktorica podjetja seznanjena s tem, da podjetje kredita ne plačuje. Kot solidarna zavezanka pa tudi ne uveljavlja ugovorov, da bi ji nastala zaradi eventualne opustitve notifikacijske dolžnosti škoda.
ZFPPIPP člen 384, 384/11. ZKP člen 156, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-1, 392, 392/1.
meje preizkusa sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uradni preizkus - pritožbeni razlogi - dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati - dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza - nedovoljen dokaz - nedopusten dokaz - izločitev dokazov - sadeži z zastrupljenega drevesa - sklepčen izrek sodbe -razumljiv izrek sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - izostala ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe - konkretizacija kršitev - obrazloženost pritožbe
V Zakonu o kazenskem postopku ni nikjer določeno, da v primeru kršitve 156. člena ZKP, kaj šele v primeru zatrjevane kršitve enajstega odstavka 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki bi se morala nanašati na gospodarsko družbo F., d.o.o., ne bi smela biti oprta in še manj, da bi ti morali biti izločeni. Jasno je tudi, da potem niti dokazi, ki bi izvirali iz takšnih dokazov, kot tako imenovani sadeži z zastrupljenega drevesa, ne morejo biti nedopustni.
ZPP člen 313, 318. OZ člen 9, 9/1, 239, 378, 378/1, 395.
zamudna sodba - pritožbeni razlogi - pritožba v škodo pritožnika - izpolnitveni (paricijski) rok - splošni rok za izpolnitev denarne obveznosti - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov
Z navedbo, da si je denar sposodila sama in ne tudi sin, pritožnica ugovarja pasivni legitimaciji solidarnega dolžnika, zoper katerega je izdana zamudna sodba že pravnomočna (njegova pritožba se je namreč zaradi neplačila sodne takse zanjo štela za umaknjeno), na njeno obveznost pa ta navedba ne more ugodno vplivati.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo - skupni sporazum o višini nadomestil - stroški poslovanja kolektivne organizacije - civilna kazen po ZASP - krivda - kontrahirna dolžnost - exceptio illegalis - davek na dodano vrednost (DDV)
Tudi v tem primeru je po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zaračunavati kršitelju (toženi stranki) v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko.
ZKP člen 285c, 285c/1, 285c/1-3, 285, 285č, 285č/4.
priznanje krivde – narok za izrek kazenske sankcije – izvajanje dokazov v smeri razjasnitve dejanskega stanja
Prvostopenjsko sodišče na naroku za izrek kazenske sankcije ni izvajalo le dokazov v zvezi z okoliščinami, pomembnimi za izrek kazenske sankcije, temveč je izvajalo tudi dokaze v smeri razjasnitve dejanskega stanja. Čeprav je obtoženec pridobitev in vpogled kazenskega spisa predlagal šele potem, ko je prvostopenjsko sodišče njegovo priznanje krivde že sprejelo, ta okoliščina ne upravičuje opisanega ravnanja sodišča prve stopnje. Skladno z določbo četrtega dostavka 285.č člena ZKP se na naroku za izrek kazenske sankcije v dokaznem postopku izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije. Poleg tega podatek, da so bile obtožencu iste elektronske naprave z istimi pornografskimi datotekami zasežene že v prejšnjem postopku, sodišču prve stopnje ni bil oz. vsaj ne bi smel biti neznan, glede na to, da je to dejstvo obtoženi zatrjeval že v svojem zagovoru pred preiskovalnim sodnikom, izhajalo pa je tudi iz odredbe za hišno preiskavo.
postopek za delitev solastne nepremičnine – stroški postopka – sorazmerno velikosti solastninskih deležev
Glede delitve solastnine ZNP določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo solastninskih deležev. Tako je stroške med udeležence postopka sodišče prve stopnje tudi pravilno porazdelilo.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 179.
strokovno znanje sodišča o pravilih stroke – postavitev izvedenca – sodelovanje pri izvedbi dokazov – kontradiktornost postopka – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tudi če je sodišče prve stopnje strokovno znanje imelo, bi moralo svoje strokovne poglede razkriti pravdnima strankama v okviru odprtega sojenja. Če namreč sodišče ne ravna na opisan način in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca, stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2. ZSDU člen 98, 98/2.
sprememba akta o ustanovitvi - vpis spremembe - pritožba sveta delavcev - spor med subjektom vpisa in svetom delavcev - postopek za razreševanje medsebojnega spora - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po presoji registrskega sodišča gre za predhodno vprašanje, ki ga lahko registrsko sodišče reši samo. Taka obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je vsebinsko prazna, saj je izostala argumentacija v smeri ugotovitev, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev o predhodnem vprašanju
SPZ člen 99. ZTLR člen 25, 25/2. ODZ paragraf 418.
odstranitev objektov – vzpostavitev prejšnjega stanja – prepoved nadaljnjega vznemirjanja – ugovor pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem zemljišču – dobra vera graditelja – javno dobro
Ker se lastninska pravica na javnem dobru z inštitutom gradnje na tujem zemljišču ni mogla pridobiti, ne pride v poštev določba drugega odstavka 25. člena ZTLR, po kateri sodišče lahko odloči, da zgrajenega gradbenega objekta ni treba porušiti, če to glede na okoliščine primera, zlasti pa glede na vrednost objekta, premoženjske razmere lastnika zemljišča in graditelja ter glede na njuno obnašanje med gradnjo ne bi bilo družbeno opravičljivo.
pogodba o delu – odprava napak – stroški odprave napak – plačilo – razmejitev odgovornosti – stroški nadzornika – davek na dodano vrednost
Sporne le dejanske okoliščine v zvezi z napakami pri izvrševanju posla – stroški odprave napak.
Pravilno je bil zavrnjen zahtevek v višini 500,00 EUR za stroške nadzornika, saj bi navedene stroške tožnik imel tudi, če bi v skladu s predpisi vršil nadzor nad deli v času, ko je toženec dela opravljal. Gre za opustitev tožnika, ki jo izpostavljajo tudi vsi izvedenci v izvedenskih mnenjih.