ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 226/4-6, 291, 366, 366/1, 371, 371/9, 371/10. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
ugovor ločitvenega upnika proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - nadomestilo upravitelju - izračun nadomestila - matematični izračun višine nadomestila - regresivna lestvica - posebna stečajna masa - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - več posebnih razdelitvenih mas - enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - odsotnost splošne stečajne mase - stroški računovodskih izkazov - sorazmerni del nadomestila upravitelju - terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna stečajna masa obstoja ali ne.
Za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika je treba šteti kot enoten postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev. Slednje naziranje je treba upoštevati tudi, ko je bila izvedena razdelitev ločitvenim upnikom po več posebnih razdelitvenih masah. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti upraviteljevo stališče, da je za vsako premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, treba oblikovati posebno stečajno maso. Na navedeno pravno ureditev, upoštevanje skupne osnove več posebnih stečajnih mas za izračun nadomestila, ne vpliva.
Matematični izračun višine nadomestila je različen, če seštejemo vse osnove za odmero nadomestila ali izračunamo nadomestilo od vsake osnove posebej. Lestvica v prvem odstavku 7. člena Pravilnika je regresivna, kar pomeni, da se znesek nadomestila pri višjih vrednostih nadomestila sorazmerno znižuje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071122
SPZ člen 77. ZPP člen 185, 185/1.
sodna ureditev meje – kriterij močnejše pravice – poziv geodetske uprave – udeleženci – razširitev predloga
Predlagateljica je bila pozvana s strani geodetske uprave, da vloži predlog za sodno določitev meje na sodišču, glede na to, da na ustni obravnavi ni prišlo do sporazuma o poteku predlaganih delov mej. Vendar pa predlagateljica predloga za sodno ureditev meje ni vložila zoper vse parcele, navedene v pozivu. Meja glede parcel, ki niso vsebovane v predlogu sodišču, je urejena tako, kot izhaja iz elaborata.
ponarejanje listin - ugotovitve v inšpekcijskem postopku
Do spora med obdolžencem in M., ki je po trditvi obdolženca rezultiral s storitvijo več kaznivih dejanj M. na njegovo škodo, prišlo dne 5. 8. 2010. Inšpektorat pa je pogodbo o vodenju gradbenih del št. 1812, pooblastilo o vodenju gradbenih del, potrdilo Inženirske zbornice Slovenije ev. št. GRA … z dne … 2007 s katerim se potrjuje, da je obdolženec po poklicu gradbeni tehnik dne 19. 5. 1982 opravil strokovni izpit iz odgovornega vodenja del s področja gradbene stroke in predmetno ugotovljeno ponarejeno diplomo Univerze v S., Gradbene fakultete v S. prejel dne 17. 5. 2010 (list. št. 11 spisa). To pa je bilo v času, ko so bili po pritožbeno neproblematizirani izpovedbi priče S. odnosi med obdolžencem in M. odlični.
Sklicevanje obdolženca na izpovedbo kot priče zaslišane gradbene inšpektorice o tem, da se s predmetno fotokopijo diplome sploh ni ukvarjala, ker je na podlagi podatkov iz potrdila, ki ga je obdolžencu izdala Inženirska zbornica Slovenije ugotovila, da so bili pogoji izpolnjeni za opravljanje vodje del, je neutemeljeno. Neukvarjanje gradbene inšpektorice s predmetno ponarejeno diplomo, na obstoj kaznivega dejanja nima nobenega vpliva.
Sodišču prve stopnje se do navedb, za katere se po logiki stvari šteje, da niso resnične, ni bilo potrebno opredeljevati, saj neresnične navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev.
Več kot eno leto in tri mesece po prenehanju delovnega razmerja toženec ni storil prav ničesar s svojim premoženjem, zato ni mogoče trditi, da bi bila toženčeva ravnanja storjena z namenom skrivanja premoženja ali razpolaganja z njim zaradi onemogočanja bodoče izvršbe.
ponovna prisilna poravnava – predpostavke – upniški odbor
Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Ker pa je dolžnik vložil predlog za ponovno prisilno poravnavo (221.v člen ZFPPIPP), mora sodišče prve stopnje presoditi tudi obstoj v tem členu predpisanih (dodatnih) predpostavk.
obligatornost glavne obravnave - izjema od obligatornosti glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - nasprotovanje pravnemu razlogovanju - izključenost potrebe po dokazovanju - nezanikana dejstva - opozorilo na posledice procesne pasivnosti - domneva o priznanju dejstev - narok za glavno obravnavo - uresničevanje načela neposrednosti - dopolnjevanje navedb - predlaganje dokazov
Sodišče na podlagi 488. člena ZPP nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze.
Da bi sodišče prve stopnje pasivnost tožene stranke (ki ni odgovorila na navedbe tožeče stranke v vlogi - dopolnitvi tožbe) smelo šteti kot priznanje dejstev ter posledično odločiti brez razpisa naroka (pod pogojem, da bi bilo dejansko stanje brez izvedbe dokaznega postopka nesporno), bi moralo toženo stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozvati, da odgovori na navedbe nasprotne stranke ter jo (izrecno) opozoriti, da s potekom roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
Ker tožena stranka ni bila izrecno pozvana in opozorjena v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP, bi na navedbe tožeče stranke lahko odgovorila tudi še na prvem naroku za glavno obravnavo. V konkretnem primeru zato ni bilo podlage za uporabo 214. člena ZPP. Narok za glavno obravnavo ni namenjen le izvajanju dokazov, pač pa tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP navajajo / dopolnjujejo relevantno navedbe ter predlagajo dokaze.
ZKP člen 421, 422, 422/2, 485. ZZZDR člen 202, 208.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičen vlagatelj - center za socialno delo - skrbništvo - poslovno nesposoben obsojenec
Ker obdolženec, kot upravičenec do vložitve predmetnega izrednega pravnega sredstva, te pravice zaradi odvzete poslovne sposobnosti ne more udejaniti, saj je bilo s citirano odločbo uveljavljanje njegovih pravic, torej tudi pravice do vlaganja pravnih sredstev oziroma zahteve za varstvo zakonitosti preneseno na skrbnika, ni mogoče sprejeti zaključka prvostopenjskega sodišča, da v predmetnem primeru Center za socialno delo ni upravičenec za vložitev pravnega sredstva.
umik predloga za izvršbo – ustavitev postopka – oprava izvršbe – pravni interes za pritožbo – odločanje o pravnih sredstvih
Drugi odstavek 43. člena ZIZ predpisuje ustavitev postopka, ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku, zaradi česar odločitev na pomeni vedno tudi konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah
Odškodnina za nevšečnosti med zdravljenjem se v sodni praksi praviloma priznava v okviru odškodnine za telesne bolečine, saj je ponavadi povezana s telesnimi bolečinami. Nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih je tožnik trpel zaradi izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja oziroma zaradi zdravljenja posttravmatske stresne motnje, so povsem primerljive z nevšečnostmi zaradi zdravljenja telesnih bolečin kot so npr. glavoboli in bolečine drugih delov telesa, v določenem delu pa gre za poseg v telo enako kot pri zdravljenju telesnih bolečin (npr. jemanje tablet) zato je treba oškodovancem tudi za takšne nevšečnosti priznati odškodnino, kadar dosegajo prag pravno priznane škode, kot je to v konkretnem primeru, ko se tožnik že dalj časa zdravi pri psihiatru.
ZPP člen 112, 112/2. ZPSto-2 člen 2, 2-9, 2-10, 5, 5/3.
sklep o zavrženju predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse - predložitev izjave premoženjskem stanju - pravočasnost pošiljanja - priporočene pošiljke - navadne pošiljke - oddaja pošiljke na bencinskem servisu - izvajalec univerzalne storitve - kontaktne točke - neposredno delo z uporabniki poštnih storitev
Bencinski servis Petrola je kontaktna točka, na kateri se lahko oddajajo pošiljke in zanj veljajo enaka pravila v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem navadnih in priporočenih pošiljk kot za pošto.
Ne drži trditev pritožnice, da ponovna prisilna poravnava, ki bi učinkovala za zavarovane terjatve, ni dovoljena. 50. člen prehodnih in končnih določb ZFPPIPP-F namreč v petem odstavku določa, da ne glede na drugi odstavek 221.z člena ZFPPIPP (ki določa, da ponovna prisilna poravnava lahko učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava), lahko predlog za ponovno prisilno poravnavo vključuje tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena zakona, ki so nastale do začetka postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078019
OZ člen 111, 287, 287/1, 288.
vračunavanje obresti in stroškov – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – brezpogojna bančna garancija – sprememba načina izpolnitve obveznosti – odstop od pogodbe – vpliv prenehanja sporazuma na priznanje obveznosti v sporazum – ugovor pobota – procesno pobotanje
Tožeča stranka (najemodajalec) je od tožene stranke (najemnika) pridobila brezpogojno bančno garancijo za zavarovanje vseh zahtevkov, izhajajočih iz najemnega razmerja. Zaradi tega je bila upravičena sama izbrati, katero zapadlo, pa neplačano obveznost tožene stranke iz najemnega razmerja bo poplačala z unovčeno bančno garancijo.
S sklenitvijo Sporazuma sta se stranki dogovorili o spremembi načina izpolnitve obveznosti obeh strank. Ko je Sporazum prenehal, je prenehal tudi dogovorjeni način izpolnitve, ne pa tudi obveznosti, ki sta jih stranki v sporazumu priznali. Zato še vedno ostaja obveznost tožeče stranke, da toženi stranki povrne vlaganja. Ker je dogovorjeni način poravnave obveznosti (pobot) z razveljavitvijo sporazuma prenehal, je morala tožena stranka pobotni ugovor uveljavljati v pravdi.
stranska intervencija - stroški intervencije v insolvenčnih postopkih - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - predlog upravitelja - identiteta med predlogom upravitelja in odločitvijo sodišča
ZFPPIPP natančno ureja položaje posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih in opredeljuje procesne oziroma materialnopravne predpostavke za posameznega udeleženca v postopku. Izven tega okvira ni mogoče priznavati pravice do udeležbe v postopku drugim udeležencem, ki tem kriterijem ne zadostujejo.
Sodišče ni moglo „dopustiti“ stranske intervencije, ker mu te pravice zakon ne daje.
kreditna pogodba - prerekanje pristnosti podpisov na kreditni pogodbi - pravočasno in učinkovito prerekanje zatrjevanj nasprotne pravdne stranke - prerekana dejstva - substanciranje dokaznih predlogov
Res je, da tožnica v nadaljevanju postopka ni več podala nobenih navedb glede (ne)pristnosti podpisov tožencev na kreditni pogodbi, vendar pa ni treba, da bi obrazložena izjava stranke časovno sledila navedbam nasprotne stranke, če smiselno prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog.
prodaja dolžnikovega premoženja – način prodaje – izhodiščna cena – ocenjena vrednost premoženja
Pritožbi v tem, da bi sodišče moralo najprej kot način prodaje izbrati javno dražbo, ker bi s tem predmetno nepremičnino prodalo za višjo ceno, in šele nato, če dražba ne bi bila uspešna, poseči po drugem načinu, ni mogoče slediti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja iz prvega odstavka 329. člena ZFPPIPP so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – blokada TRR – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme
Zgolj dejstvo, da ima toženka blokiran TRR, ne utemeljuje ugoditve (delne) oprostitve plačila sodnih taks, saj se v okviru presoje utemeljenosti predloga ne upošteva zgolj likvidnostno stanje stranke, temveč tudi premoženje toženke, ki pa po ugotovitvah sodišča prve stopnje občutno presega višino sodne takse.
ureditev meje – sodna določitev meje – kriterij močnejše pravice – kriterij zadnje mirne posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo posamezne kriterije za določanje meje. Ker predlagateljema ni uspelo izkazati močnejše pravice na spornem mejnem prostoru, je ureditev meje pravilno presojalo po kriteriju zadnje mirne posesti.
zavarovanje denarnih terjatev - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - standard verjetnosti - okoliščine konkretnega primera - cilj začasne odredbe - bonitetno stanje - blokada računa - zapadlost terjatve - rubež sredstev na TRR - nujnost posega z začasno odredbo
Upnik mora dolžnikovo neznatno škodo verjetno izkazati, pri čemer je standard verjetnosti podan, če je argumentov za nek sklep več kot nasprotnih.
Pri oceni neznatne škode je treba upoštevati cilj začasne odredbe in vse okoličine primera - slabo bonitetno stanje, blokado računov in dejstvo, da v pravdnem postopku tožena stranka terjatvi ne oporeka, temveč ugovarja le zapadlosti, za katero pa je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel.
Izdajanje začasnih odredb je namreč predvideno za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo indicirana s konkretnimi ravnanji dolžnika, tudi konkludentnimi, kot je v tej zadevi ta, da je tožena stranka trdila, da prvi obrok zapade v plačilo 15. 9. 2015, torej je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – zakoniti zastopnik – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – funkcija – ime in priimek – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
Toženka je pravna oseba, ki jo zastopa njen zakoniti zastopnik. Za popolno pritožbo toženke zoper sodbo je bilo nujno, da se poleg navedbe sodbe, ki se izpodbija, ob firmi toženke navedejo tudi ime in priimek osebe, ki jo zastopa, ter njena funkcija, ta oseba pa mora tudi podpisati pritožbo. Če ena od teh nujnih sestavin manjka, je pritožba nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).
Odvzem vozniškega dovoljenja za čas, dokler traja kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, se odredi, če obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa.