sodna taksa za redni postopek - delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - prihodki - obveznosti - sprotna poraba - izgledi o možnosti plačila celotne sodne takse - čisti poslovni izid - zbiranje sredstev do konca postopka
V razmerju med delno oprostitvijo plačila in odložitvijo plačila sodne takse je pomembno, ali taksni zavezanec plačilo glede na svoje premoženjsko stanje lahko zagotovi pozneje. Če plačilo lahko zagotovi pozneje, se mu plačilo sodne takse odloži. Če pa glede na sedanje premoženjsko stanje, prihodke in obveznosti, ni izgledov, da bo po določenem času lahko plačal celo takso, je primerneje, da se ga delno oprosti plačila sodne takse.
Iz podatka o višini denarnih sredstev na računu bi sodišče prve stopnje lahko sklepalo zgolj, da ima tožeča stranka možnost takojšnjega plačila sodne takse v višini 17,98 EUR, ne pa tudi, da glede na svoje premoženjsko stanje ne bo zmogla do konca postopka o tožbi zagotoviti razlike sredstev do 241,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za redni postopek. Tožeča stranka namreč izkazuje čisti poslovni izid preteklega leta v višini 7.996,00 EUR, na podlagi katerega ni mogoče sklepati, da tožeča stranka v času do konca postopka ne bi mogla zbrati sredstev za plačilo celotne takse v višini 241,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti. Poleg tega tudi sama v predlogu za taksno oprostitev izrecno navaja, da ne zmore (zgolj) takojšnjega plačila celotne sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti oziroma preživljanja sebe in njenih otrok.
umik predloga za izvršbo – ustavitev postopka – oprava izvršbe – pravni interes za pritožbo – odločanje o pravnih sredstvih
Drugi odstavek 43. člena ZIZ predpisuje ustavitev postopka, ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku, zaradi česar odločitev na pomeni vedno tudi konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.
ponovna prisilna poravnava – predpostavke – upniški odbor
Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Ker pa je dolžnik vložil predlog za ponovno prisilno poravnavo (221.v člen ZFPPIPP), mora sodišče prve stopnje presoditi tudi obstoj v tem členu predpisanih (dodatnih) predpostavk.
Sodišču prve stopnje se do navedb, za katere se po logiki stvari šteje, da niso resnične, ni bilo potrebno opredeljevati, saj neresnične navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev.
Več kot eno leto in tri mesece po prenehanju delovnega razmerja toženec ni storil prav ničesar s svojim premoženjem, zato ni mogoče trditi, da bi bila toženčeva ravnanja storjena z namenom skrivanja premoženja ali razpolaganja z njim zaradi onemogočanja bodoče izvršbe.
ZKP člen 421, 422, 422/2, 485. ZZZDR člen 202, 208.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičen vlagatelj - center za socialno delo - skrbništvo - poslovno nesposoben obsojenec
Ker obdolženec, kot upravičenec do vložitve predmetnega izrednega pravnega sredstva, te pravice zaradi odvzete poslovne sposobnosti ne more udejaniti, saj je bilo s citirano odločbo uveljavljanje njegovih pravic, torej tudi pravice do vlaganja pravnih sredstev oziroma zahteve za varstvo zakonitosti preneseno na skrbnika, ni mogoče sprejeti zaključka prvostopenjskega sodišča, da v predmetnem primeru Center za socialno delo ni upravičenec za vložitev pravnega sredstva.
kreditna pogodba - prerekanje pristnosti podpisov na kreditni pogodbi - pravočasno in učinkovito prerekanje zatrjevanj nasprotne pravdne stranke - prerekana dejstva - substanciranje dokaznih predlogov
Res je, da tožnica v nadaljevanju postopka ni več podala nobenih navedb glede (ne)pristnosti podpisov tožencev na kreditni pogodbi, vendar pa ni treba, da bi obrazložena izjava stranke časovno sledila navedbam nasprotne stranke, če smiselno prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog.
obligatornost glavne obravnave - izjema od obligatornosti glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - nasprotovanje pravnemu razlogovanju - izključenost potrebe po dokazovanju - nezanikana dejstva - opozorilo na posledice procesne pasivnosti - domneva o priznanju dejstev - narok za glavno obravnavo - uresničevanje načela neposrednosti - dopolnjevanje navedb - predlaganje dokazov
Sodišče na podlagi 488. člena ZPP nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze.
Da bi sodišče prve stopnje pasivnost tožene stranke (ki ni odgovorila na navedbe tožeče stranke v vlogi - dopolnitvi tožbe) smelo šteti kot priznanje dejstev ter posledično odločiti brez razpisa naroka (pod pogojem, da bi bilo dejansko stanje brez izvedbe dokaznega postopka nesporno), bi moralo toženo stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozvati, da odgovori na navedbe nasprotne stranke ter jo (izrecno) opozoriti, da s potekom roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
Ker tožena stranka ni bila izrecno pozvana in opozorjena v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP, bi na navedbe tožeče stranke lahko odgovorila tudi še na prvem naroku za glavno obravnavo. V konkretnem primeru zato ni bilo podlage za uporabo 214. člena ZPP. Narok za glavno obravnavo ni namenjen le izvajanju dokazov, pač pa tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP navajajo / dopolnjujejo relevantno navedbe ter predlagajo dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078019
OZ člen 111, 287, 287/1, 288.
vračunavanje obresti in stroškov – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – brezpogojna bančna garancija – sprememba načina izpolnitve obveznosti – odstop od pogodbe – vpliv prenehanja sporazuma na priznanje obveznosti v sporazum – ugovor pobota – procesno pobotanje
Tožeča stranka (najemodajalec) je od tožene stranke (najemnika) pridobila brezpogojno bančno garancijo za zavarovanje vseh zahtevkov, izhajajočih iz najemnega razmerja. Zaradi tega je bila upravičena sama izbrati, katero zapadlo, pa neplačano obveznost tožene stranke iz najemnega razmerja bo poplačala z unovčeno bančno garancijo.
S sklenitvijo Sporazuma sta se stranki dogovorili o spremembi načina izpolnitve obveznosti obeh strank. Ko je Sporazum prenehal, je prenehal tudi dogovorjeni način izpolnitve, ne pa tudi obveznosti, ki sta jih stranki v sporazumu priznali. Zato še vedno ostaja obveznost tožeče stranke, da toženi stranki povrne vlaganja. Ker je dogovorjeni način poravnave obveznosti (pobot) z razveljavitvijo sporazuma prenehal, je morala tožena stranka pobotni ugovor uveljavljati v pravdi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – blokada TRR – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme
Zgolj dejstvo, da ima toženka blokiran TRR, ne utemeljuje ugoditve (delne) oprostitve plačila sodnih taks, saj se v okviru presoje utemeljenosti predloga ne upošteva zgolj likvidnostno stanje stranke, temveč tudi premoženje toženke, ki pa po ugotovitvah sodišča prve stopnje občutno presega višino sodne takse.
zavarovanje denarnih terjatev - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - standard verjetnosti - okoliščine konkretnega primera - cilj začasne odredbe - bonitetno stanje - blokada računa - zapadlost terjatve - rubež sredstev na TRR - nujnost posega z začasno odredbo
Upnik mora dolžnikovo neznatno škodo verjetno izkazati, pri čemer je standard verjetnosti podan, če je argumentov za nek sklep več kot nasprotnih.
Pri oceni neznatne škode je treba upoštevati cilj začasne odredbe in vse okoličine primera - slabo bonitetno stanje, blokado računov in dejstvo, da v pravdnem postopku tožena stranka terjatvi ne oporeka, temveč ugovarja le zapadlosti, za katero pa je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel.
Izdajanje začasnih odredb je namreč predvideno za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo indicirana s konkretnimi ravnanji dolžnika, tudi konkludentnimi, kot je v tej zadevi ta, da je tožena stranka trdila, da prvi obrok zapade v plačilo 15. 9. 2015, torej je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel.
stroški izvedenca - izvedenec zaslišan kot priča - upravičenost do nagrade
Čeprav je bil sodni izvedenec zaslišan na naroku za glavno obravnavo kot priča, iz vsebine zapisnika o njegovem zaslišanju izhaja, da temu dejansko ni bilo tako, pač pa da je bil dejansko zaslišan v svojstvu izvedenca. Po najprej podani strnjeni predstavitvi zaključkov izdelanega mnenja v drugem sodnem postopku o sicer istem historičnem dogodku, kot se obravnava v predmetni kazenski zadevi, je v nadaljevanju odgovarjal na postavljena mu vprašanja, ki se nanašajo izključno na razjasnitev strokovnih vprašanj. Po zaslišanju izvedenca pa je bilo kot izhaja iz hrbtne strani list. št. 627 izvedenčevo mnenje izdelano v drugem sodnem postopku, ponovno prebrano z izrecnim soglasjem strank. Da je sodišče prve stopnje dejansko štelo v drugem sodnem postopku pritegnjenega izvedenca O. za izvedenca tudi v predmetnem kazenskem postopku in ne za pričo, pa je jasno razvidno tudi iz 35. točke obrazložitve, dne 4. 7. 2014 izrečene oprostilne sodbe obdolžencema. Ob takem stanju je sodišče prve stopnje zahtevek sodnega izvedenca za odmero mu nagrade v vloženem stroškovniku z dne 6. 7. 2014 neutemeljeno zavrnilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – zakoniti zastopnik – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – funkcija – ime in priimek – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
Toženka je pravna oseba, ki jo zastopa njen zakoniti zastopnik. Za popolno pritožbo toženke zoper sodbo je bilo nujno, da se poleg navedbe sodbe, ki se izpodbija, ob firmi toženke navedejo tudi ime in priimek osebe, ki jo zastopa, ter njena funkcija, ta oseba pa mora tudi podpisati pritožbo. Če ena od teh nujnih sestavin manjka, je pritožba nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).
POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084329
OZ člen 766. ZPP člen 152.
spor majhne vrednosti – pogodba o naročilu – račun odvetnika – odvetnik kot stranka – stroški odvetnika kot stranke v postopku
Odvetnik kot stranka ne more zaračunati stroške zastopanja samega sebe. Lahko bi zato angažiral drugega odvetnika, ne more pa za svoje stroške prejeti nagrade (152. člen ZPP).
Tožeča stranka lahko izda račun vse do zastaranja obveznosti.
Odvzem vozniškega dovoljenja za čas, dokler traja kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, se odredi, če obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023403
KZ-1 člen 135, 192. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 394, 394/1.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje – ogrožanje varnosti – sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Ravnanje, s katerim storilec telesno in duševno prizadane mladoletno osebo, ne da bi ogrozil njen nadaljnji razvoj, ni surovo, temveč zgolj grdo ravnanje. Izpolnjuje bit kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ne pa biti kaznivega dejanja surovega ravnanja z mladoletno osebo po drugem odstavku 192. člena KZ-1.
ureditev meje – sodna določitev meje – kriterij močnejše pravice – kriterij zadnje mirne posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo posamezne kriterije za določanje meje. Ker predlagateljema ni uspelo izkazati močnejše pravice na spornem mejnem prostoru, je ureditev meje pravilno presojalo po kriteriju zadnje mirne posesti.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje proti premoženju – kršitev temeljnih pravic delavcev
Prispevki so (skupaj z akontacijo dohodnine) zajeti v bruto plači delavca, del prispevka, ki ga delodajalec odvede od bruto plače delavca, pa je v vsakem primeru del plače, kot je poudarilo že Ustavno sodišče RS. Pravica do plačila prispevkov je premoženjska pravica delavcev, proti kateri je bilo usmerjeno kaznivo dejanje.
Moralnoetična primernost dolžnika za odpust obveznosti ni neka samostojna kategorija oziroma samostojni kriterij pri odločanju o predlogu za odpust obveznosti, temveč že 399. člen ZFPPIPP določa tiste ovire, zaradi katerih ni podana moralnoetična primernost dolžnika za odpust obveznosti, med drugim tudi v primeru obsojenosti za kaznivo dejanje proti premoženju, ki še ni izbrisano.
stranska intervencija - stroški intervencije v insolvenčnih postopkih - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - predlog upravitelja - identiteta med predlogom upravitelja in odločitvijo sodišča
ZFPPIPP natančno ureja položaje posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih in opredeljuje procesne oziroma materialnopravne predpostavke za posameznega udeleženca v postopku. Izven tega okvira ni mogoče priznavati pravice do udeležbe v postopku drugim udeležencem, ki tem kriterijem ne zadostujejo.
Sodišče ni moglo „dopustiti“ stranske intervencije, ker mu te pravice zakon ne daje.