Sodišču prve stopnje se do navedb, za katere se po logiki stvari šteje, da niso resnične, ni bilo potrebno opredeljevati, saj neresnične navedbe ne morejo vplivati na drugačno odločitev.
Več kot eno leto in tri mesece po prenehanju delovnega razmerja toženec ni storil prav ničesar s svojim premoženjem, zato ni mogoče trditi, da bi bila toženčeva ravnanja storjena z namenom skrivanja premoženja ali razpolaganja z njim zaradi onemogočanja bodoče izvršbe.
ureditev meje – sodna določitev meje – kriterij močnejše pravice – kriterij zadnje mirne posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo posamezne kriterije za določanje meje. Ker predlagateljema ni uspelo izkazati močnejše pravice na spornem mejnem prostoru, je ureditev meje pravilno presojalo po kriteriju zadnje mirne posesti.
ZKP člen 421, 422, 422/2, 485. ZZZDR člen 202, 208.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičen vlagatelj - center za socialno delo - skrbništvo - poslovno nesposoben obsojenec
Ker obdolženec, kot upravičenec do vložitve predmetnega izrednega pravnega sredstva, te pravice zaradi odvzete poslovne sposobnosti ne more udejaniti, saj je bilo s citirano odločbo uveljavljanje njegovih pravic, torej tudi pravice do vlaganja pravnih sredstev oziroma zahteve za varstvo zakonitosti preneseno na skrbnika, ni mogoče sprejeti zaključka prvostopenjskega sodišča, da v predmetnem primeru Center za socialno delo ni upravičenec za vložitev pravnega sredstva.
kreditna pogodba - prerekanje pristnosti podpisov na kreditni pogodbi - pravočasno in učinkovito prerekanje zatrjevanj nasprotne pravdne stranke - prerekana dejstva - substanciranje dokaznih predlogov
Res je, da tožnica v nadaljevanju postopka ni več podala nobenih navedb glede (ne)pristnosti podpisov tožencev na kreditni pogodbi, vendar pa ni treba, da bi obrazložena izjava stranke časovno sledila navedbam nasprotne stranke, če smiselno prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – blokada TRR – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme
Zgolj dejstvo, da ima toženka blokiran TRR, ne utemeljuje ugoditve (delne) oprostitve plačila sodnih taks, saj se v okviru presoje utemeljenosti predloga ne upošteva zgolj likvidnostno stanje stranke, temveč tudi premoženje toženke, ki pa po ugotovitvah sodišča prve stopnje občutno presega višino sodne takse.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 209, 209/1, 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - naklep
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je določenega dne prejel od računovodkinje kluba (kjer je volontersko opravljal funkcijo športnega direktorja) določen znesek denarja z namenom, da bi pridobil sponzorska sredstva, pri tem pa tega denarja ni uporabil v ta namen niti ga ni vrnil društvu. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo, ali očitane kršitve vsebujejo vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 1. odstavku 209 člena KZ-1. Kaznivo dejanje po tem členu stori oseba, ki si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi in se kaznuje z zaporom do treh let. Storilec se mora zavedati protipravnosti prilastitve in to prilastitev tudi voljno uresničiti. Enako velja glede drugega očitka v izredni odpovedi. Tožnik naj bi s tem, ko je prosil določeno osebo, da mu posodi denar za poplačilo leasing obroka za njegov avto in nato, kljub večkratnim pozivom, da naj denar vrne, tega ni storil ter je tako že ob izposoji denarja vedel, da denarja ne bo mogel vrniti, storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V skladu z določbo 1. odstavka 211. člena KZ-1 stori kaznivo dejanje goljufije, kdor sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Izvršitveno dejanje goljufije je ustvaritev zmotne predstave pri oškodovancu oziroma puščanje oškodovanca v takšni zmoti. Pri tem pa mora biti podan storilčev namen (naklep), da si s tem pridobi protipravno premoženjsko korist. Kot znak obravnavanega kaznivega dejanja mora biti torej podan direktni naklep, namen storilca, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoženjsko korist. Če takšnega naklepa ni, kaznivo dejanje goljufije ni podano, čeprav bi šlo za lažno prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1 je mogoče zoper plačilni nalog vložiti ugovor tudi iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, vendar pa je dopustno tak ugovor vložiti zgolj v roku osmih dni od njegove vročitve.
Ker pritožba toženca zoper sklep ni podpisana, je nepopolna.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084341
SZ-1 člen 25, 25/1. SPZ člen 18. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – upravnik – določitev upravnika – soglasje solastnikov – skupnost etažnih lastnikov – skupni deli
Čeprav SZ-1 res nikjer izrecno ne določa, da mora imeti večstanovanjska stavba (z enovito ID) enega upravnika, ni dvoma, da je za določitev upravnika potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev (prvi odstavek 25. člena SZ-1).
zapuščina brez dedičev – Republika Slovenija kot pravni naslednik – prevzemnik pravde – založitev zneska za izvedbo dokaza
Pokojna B. B. je kot drugatoženka v odgovoru na tožbo predlagala dokaz z zaslišanjem strank, zato je njena obveznost, da (z ostalimi toženci) založi polovico zneska, potrebnega za stroške izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnice, prešla na njeno pravno naslednico Republiko Slovenijo, ki ni umaknila predloga za izvedbo tega dokaza (strankina procesna dejanja zavezujejo tudi njenega pravnega naslednika, kot prevzemnika pravde).
sprememba tožbe – odtujitev terjatve med pravdo – privolitev – relevančna teorija – soglasje
Tožnica je glede na odtujitev vtoževane terjatve med pravdo v skladu s prevladujočo relevančno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da sedaj zahteva izpolnitev v korist nove upnice. Za takšno spremembo tožbe toženkino soglasje ni potrebno, saj je treba določbo 186. člena ZPP o „drugem predmetu ali denarnem znesku“ razlagati tako, da zajema tudi tovrstno spremembo tožbe, do katere je prišlo v tej pravdi.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47-4, 55, 50/1, 50/1-3, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada za izvedensko delo – izvedensko mnenje s področja psihiatrije – psihiatrija – psihiater – zahtevno mnenje – zelo zahtevno mnenje – pregled oškodovanca
V konkretni zadevi je izvedenec izdelal izvedensko mnenje s področja psihiatrije, takšna pa sodna praksa ocenjuje večinoma kot zahtevna, v nekaterih primerih pa tudi kot zelo zahtevna. Sama dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna.
ZPP člen 153, 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1, 13.
priča – stroški – potni stroški za pristop na narok – stroški za hrano in prenočišče – povračilo izgubljenega zaslužka – predujem – nadomestilo plače
Pogoj za povrnitev nadomestila plače delodajalcu je predhodno dejansko izplačana in z ustreznimi listinami izkazana plača delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi vabila za pričo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo – stranka ni prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa – odškodnina za nepremoženjsko škodo kot sredstvo za preživljanje
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je po ustaljeni sodni praksi izoblikovan na podlagi kriterijev, ki jih za ugotovitev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in 11. člen ZST-1 in ustavna odločba U-I-131/14. Sodišče prve stopnje je med tožničine prihodke tako moralo upoštevati tudi znesek 11.597,88 EUR, ki jih je tožnica prejela na račun odškodnine za nepremoženjsko škodo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081137
SZ-1 člen 30, 30/1. OZ člen 190. SPZ člen 115, 118. ZPP člen 180, 180/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
upravnik – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – solastniški deleži – ključ delitve – trditvena podlaga – sklicevanje na listine – preizkusljivost sodbe – spor majhne vrednosti – omejenost pritožbenega preizkusa – stroški upravljanja – stroški obratovanja – verzija
Posledica imetništva v večstanovanjsko-poslovnem objektu je dolžnost plačevanja stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe ne glede na to, ali so posamezne storitve dejansko uporabljene s strani vsakega etažnega lastnika.
Delitev stroškov po bruto in neto površini v razmerju do celotne površine predstavlja delitev po solastniških deležih, zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da trditvene podlage za uporabo 115. člena SPZ v konkretnem primeru ni bilo.
Na podlagi zatrjevanih podatkov o relevantnih dejstvih, ki so vsebovani v listini A1 kot sestavnim delom pripravljalne vloge in ostalih trditev tožeče stranke v prvi in drugi pripravljalni vlogi, je imelo sodišče prve stopnje zadostno podlago za izračun višine stroškov upravljanja in tistih drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe in ki so bili določeni sorazmerno solastniškemu deležu tožene stranke.
Sodišče vselej presoja, kakšen je objektivni in kakšen subjektivni domet in pomen žaljive izjave, upoštevaje vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo bolečin in njihovo trajanje.
ZIZ člen 242. ZDPra člen 16. Odvetniška tarifa člen 3, 4, 4/6, 9, 11. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 27/1, 27/3, 27/6.
zavarovanje terjatev z zastavno pravico na nepremičnini – nagrada za predlog za zavarovanje na podlagi sporazuma strank – razlaga Odvetniške tarife – primerjava podobnih opravil
Odvetniško tarifo je treba razlagati na način, da se predlog za zavarovanje na dolžnikovi nepremičnini na podlagi sporazuma strank ovrednoti s primerjavo podobnih opravil, ki so v OT ovrednotena, torej po 3. točki tarifne številke 27.
Ob koncu pravdnega postopka je treba poleg pravdnih stroškov odločati tudi o izvršilnih stroških, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. Pravdnih in izvršilnih stroškov sodišče v končni odločbi ne pobotava.
podaljšanje pripora po vloženi obtožbi – priporni razlog ponovitvene nevarnosti – sorazmernost pripora – neogibnost pripora
Dejstvo je, da se obdolžencu očita storitev novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi po prejšnji obsodbi, v kakšnem trajanju je bila preizkusna doba določena in da ta še ni potekla, pa je bilo obdolžencu znano. Zato v tem primeru časovna odmaknjenost storitve kaznivega dejanja po prejšnji obsodbi nima pomembnega vpliva pri presoji ali je pri obdolžencu podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Zagovornik tudi ni izpodbil ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obdolženi brez zaposlitve in nima drugih rednih prihodkov. Zato pritožbeno sodišče nima pomislekov glede zaključka sodišča prve stopnje, da je pri obdolžencu podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti.
Navedbe zagovornika, da naj bi prepoved oddaljitve iz stanovanja, prepoved stikov z osebami, ki z njim ne prebivajo ter nadziranje hišnega pripora, ki ga izvaja policija ter grožnja s priporom v primeru kršitve, predstavljali zadostno jamstvo, da obdolženec hišnega pripora ne bo kršil, nimajo nikakršne teže, glede na to, da se obdolžencu očita storitev novega kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil v preizkusni dobi, torej kljub vedenju, da zaradi novega kaznivega dejanja lahko pride tudi do preklica pogojne obsodbe po prejšnji sodbi.
Tožeča stranka je bila s sklepom tožene stranke napotena, da lahko uveljavlja sodno varstvo pravic pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Na podlagi navedenega je tožeča stranka tudi vložila tožbo. Do vložitve tožbe in s tem do stroškov, ki jih je v pravdi imela tožena stranka, je tako prišlo po naključju, ki se je primerilo toženi stranki, ko je tožečo stranko napačno napotila na pravdo. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati 1. odstavek 156. člena ZPP, ki določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna stroške postopka nakazati na račun Delovnega sodišča, saj je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč.