zavarovanje denarnih terjatev - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - standard verjetnosti - okoliščine konkretnega primera - cilj začasne odredbe - bonitetno stanje - blokada računa - zapadlost terjatve - rubež sredstev na TRR - nujnost posega z začasno odredbo
Upnik mora dolžnikovo neznatno škodo verjetno izkazati, pri čemer je standard verjetnosti podan, če je argumentov za nek sklep več kot nasprotnih.
Pri oceni neznatne škode je treba upoštevati cilj začasne odredbe in vse okoličine primera - slabo bonitetno stanje, blokado računov in dejstvo, da v pravdnem postopku tožena stranka terjatvi ne oporeka, temveč ugovarja le zapadlosti, za katero pa je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel.
Izdajanje začasnih odredb je namreč predvideno za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo indicirana s konkretnimi ravnanji dolžnika, tudi konkludentnimi, kot je v tej zadevi ta, da je tožena stranka trdila, da prvi obrok zapade v plačilo 15. 9. 2015, torej je rok že ob izdaji izpodbijanega sklepa potekel.
stroški izvedenca - izvedenec zaslišan kot priča - upravičenost do nagrade
Čeprav je bil sodni izvedenec zaslišan na naroku za glavno obravnavo kot priča, iz vsebine zapisnika o njegovem zaslišanju izhaja, da temu dejansko ni bilo tako, pač pa da je bil dejansko zaslišan v svojstvu izvedenca. Po najprej podani strnjeni predstavitvi zaključkov izdelanega mnenja v drugem sodnem postopku o sicer istem historičnem dogodku, kot se obravnava v predmetni kazenski zadevi, je v nadaljevanju odgovarjal na postavljena mu vprašanja, ki se nanašajo izključno na razjasnitev strokovnih vprašanj. Po zaslišanju izvedenca pa je bilo kot izhaja iz hrbtne strani list. št. 627 izvedenčevo mnenje izdelano v drugem sodnem postopku, ponovno prebrano z izrecnim soglasjem strank. Da je sodišče prve stopnje dejansko štelo v drugem sodnem postopku pritegnjenega izvedenca O. za izvedenca tudi v predmetnem kazenskem postopku in ne za pričo, pa je jasno razvidno tudi iz 35. točke obrazložitve, dne 4. 7. 2014 izrečene oprostilne sodbe obdolžencema. Ob takem stanju je sodišče prve stopnje zahtevek sodnega izvedenca za odmero mu nagrade v vloženem stroškovniku z dne 6. 7. 2014 neutemeljeno zavrnilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – zakoniti zastopnik – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – funkcija – ime in priimek – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
Toženka je pravna oseba, ki jo zastopa njen zakoniti zastopnik. Za popolno pritožbo toženke zoper sodbo je bilo nujno, da se poleg navedbe sodbe, ki se izpodbija, ob firmi toženke navedejo tudi ime in priimek osebe, ki jo zastopa, ter njena funkcija, ta oseba pa mora tudi podpisati pritožbo. Če ena od teh nujnih sestavin manjka, je pritožba nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).
obligatornost glavne obravnave - izjema od obligatornosti glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - nasprotovanje pravnemu razlogovanju - izključenost potrebe po dokazovanju - nezanikana dejstva - opozorilo na posledice procesne pasivnosti - domneva o priznanju dejstev - narok za glavno obravnavo - uresničevanje načela neposrednosti - dopolnjevanje navedb - predlaganje dokazov
Sodišče na podlagi 488. člena ZPP nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze.
Da bi sodišče prve stopnje pasivnost tožene stranke (ki ni odgovorila na navedbe tožeče stranke v vlogi - dopolnitvi tožbe) smelo šteti kot priznanje dejstev ter posledično odločiti brez razpisa naroka (pod pogojem, da bi bilo dejansko stanje brez izvedbe dokaznega postopka nesporno), bi moralo toženo stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozvati, da odgovori na navedbe nasprotne stranke ter jo (izrecno) opozoriti, da s potekom roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
Ker tožena stranka ni bila izrecno pozvana in opozorjena v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP, bi na navedbe tožeče stranke lahko odgovorila tudi še na prvem naroku za glavno obravnavo. V konkretnem primeru zato ni bilo podlage za uporabo 214. člena ZPP. Narok za glavno obravnavo ni namenjen le izvajanju dokazov, pač pa tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP navajajo / dopolnjujejo relevantno navedbe ter predlagajo dokaze.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023403
KZ-1 člen 135, 192. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 394, 394/1.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje – ogrožanje varnosti – sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Ravnanje, s katerim storilec telesno in duševno prizadane mladoletno osebo, ne da bi ogrozil njen nadaljnji razvoj, ni surovo, temveč zgolj grdo ravnanje. Izpolnjuje bit kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ne pa biti kaznivega dejanja surovega ravnanja z mladoletno osebo po drugem odstavku 192. člena KZ-1.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 209, 209/1, 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - naklep
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je določenega dne prejel od računovodkinje kluba (kjer je volontersko opravljal funkcijo športnega direktorja) določen znesek denarja z namenom, da bi pridobil sponzorska sredstva, pri tem pa tega denarja ni uporabil v ta namen niti ga ni vrnil društvu. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo, ali očitane kršitve vsebujejo vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 1. odstavku 209 člena KZ-1. Kaznivo dejanje po tem členu stori oseba, ki si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi in se kaznuje z zaporom do treh let. Storilec se mora zavedati protipravnosti prilastitve in to prilastitev tudi voljno uresničiti. Enako velja glede drugega očitka v izredni odpovedi. Tožnik naj bi s tem, ko je prosil določeno osebo, da mu posodi denar za poplačilo leasing obroka za njegov avto in nato, kljub večkratnim pozivom, da naj denar vrne, tega ni storil ter je tako že ob izposoji denarja vedel, da denarja ne bo mogel vrniti, storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V skladu z določbo 1. odstavka 211. člena KZ-1 stori kaznivo dejanje goljufije, kdor sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Izvršitveno dejanje goljufije je ustvaritev zmotne predstave pri oškodovancu oziroma puščanje oškodovanca v takšni zmoti. Pri tem pa mora biti podan storilčev namen (naklep), da si s tem pridobi protipravno premoženjsko korist. Kot znak obravnavanega kaznivega dejanja mora biti torej podan direktni naklep, namen storilca, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoženjsko korist. Če takšnega naklepa ni, kaznivo dejanje goljufije ni podano, čeprav bi šlo za lažno prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084341
SZ-1 člen 25, 25/1. SPZ člen 18. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – upravnik – določitev upravnika – soglasje solastnikov – skupnost etažnih lastnikov – skupni deli
Čeprav SZ-1 res nikjer izrecno ne določa, da mora imeti večstanovanjska stavba (z enovito ID) enega upravnika, ni dvoma, da je za določitev upravnika potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev (prvi odstavek 25. člena SZ-1).
Na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1 je mogoče zoper plačilni nalog vložiti ugovor tudi iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, vendar pa je dopustno tak ugovor vložiti zgolj v roku osmih dni od njegove vročitve.
Ker pritožba toženca zoper sklep ni podpisana, je nepopolna.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo – stranka ni prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa – odškodnina za nepremoženjsko škodo kot sredstvo za preživljanje
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je po ustaljeni sodni praksi izoblikovan na podlagi kriterijev, ki jih za ugotovitev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in 11. člen ZST-1 in ustavna odločba U-I-131/14. Sodišče prve stopnje je med tožničine prihodke tako moralo upoštevati tudi znesek 11.597,88 EUR, ki jih je tožnica prejela na račun odškodnine za nepremoženjsko škodo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081137
SZ-1 člen 30, 30/1. OZ člen 190. SPZ člen 115, 118. ZPP člen 180, 180/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
upravnik – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – solastniški deleži – ključ delitve – trditvena podlaga – sklicevanje na listine – preizkusljivost sodbe – spor majhne vrednosti – omejenost pritožbenega preizkusa – stroški upravljanja – stroški obratovanja – verzija
Posledica imetništva v večstanovanjsko-poslovnem objektu je dolžnost plačevanja stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe ne glede na to, ali so posamezne storitve dejansko uporabljene s strani vsakega etažnega lastnika.
Delitev stroškov po bruto in neto površini v razmerju do celotne površine predstavlja delitev po solastniških deležih, zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da trditvene podlage za uporabo 115. člena SPZ v konkretnem primeru ni bilo.
Na podlagi zatrjevanih podatkov o relevantnih dejstvih, ki so vsebovani v listini A1 kot sestavnim delom pripravljalne vloge in ostalih trditev tožeče stranke v prvi in drugi pripravljalni vlogi, je imelo sodišče prve stopnje zadostno podlago za izračun višine stroškov upravljanja in tistih drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe in ki so bili določeni sorazmerno solastniškemu deležu tožene stranke.
sprememba tožbe – odtujitev terjatve med pravdo – privolitev – relevančna teorija – soglasje
Tožnica je glede na odtujitev vtoževane terjatve med pravdo v skladu s prevladujočo relevančno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da sedaj zahteva izpolnitev v korist nove upnice. Za takšno spremembo tožbe toženkino soglasje ni potrebno, saj je treba določbo 186. člena ZPP o „drugem predmetu ali denarnem znesku“ razlagati tako, da zajema tudi tovrstno spremembo tožbe, do katere je prišlo v tej pravdi.
Sodišče vselej presoja, kakšen je objektivni in kakšen subjektivni domet in pomen žaljive izjave, upoštevaje vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo bolečin in njihovo trajanje.
zapuščina brez dedičev – Republika Slovenija kot pravni naslednik – prevzemnik pravde – založitev zneska za izvedbo dokaza
Pokojna B. B. je kot drugatoženka v odgovoru na tožbo predlagala dokaz z zaslišanjem strank, zato je njena obveznost, da (z ostalimi toženci) založi polovico zneska, potrebnega za stroške izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnice, prešla na njeno pravno naslednico Republiko Slovenijo, ki ni umaknila predloga za izvedbo tega dokaza (strankina procesna dejanja zavezujejo tudi njenega pravnega naslednika, kot prevzemnika pravde).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47-4, 55, 50/1, 50/1-3, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada za izvedensko delo – izvedensko mnenje s področja psihiatrije – psihiatrija – psihiater – zahtevno mnenje – zelo zahtevno mnenje – pregled oškodovanca
V konkretni zadevi je izvedenec izdelal izvedensko mnenje s področja psihiatrije, takšna pa sodna praksa ocenjuje večinoma kot zahtevna, v nekaterih primerih pa tudi kot zelo zahtevna. Sama dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna.
Ob koncu pravdnega postopka je treba poleg pravdnih stroškov odločati tudi o izvršilnih stroških, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. Pravdnih in izvršilnih stroškov sodišče v končni odločbi ne pobotava.
ZPP člen 153, 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1, 13.
priča – stroški – potni stroški za pristop na narok – stroški za hrano in prenočišče – povračilo izgubljenega zaslužka – predujem – nadomestilo plače
Pogoj za povrnitev nadomestila plače delodajalcu je predhodno dejansko izplačana in z ustreznimi listinami izkazana plača delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi vabila za pričo.
ZIZ člen 242. ZDPra člen 16. Odvetniška tarifa člen 3, 4, 4/6, 9, 11. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 27/1, 27/3, 27/6.
zavarovanje terjatev z zastavno pravico na nepremičnini – nagrada za predlog za zavarovanje na podlagi sporazuma strank – razlaga Odvetniške tarife – primerjava podobnih opravil
Odvetniško tarifo je treba razlagati na način, da se predlog za zavarovanje na dolžnikovi nepremičnini na podlagi sporazuma strank ovrednoti s primerjavo podobnih opravil, ki so v OT ovrednotena, torej po 3. točki tarifne številke 27.
ZPIZ-1 člen 157. Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Švico člen 391.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pričetek izplačevanja pokojnine
Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Švico v 391. členu določa, da osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi ZPIZ-2. Glede na takšno določbo, in ker je tožnik pogoje za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine izpolnil do uveljavitve ZPIZ-2, ki je pričel veljati 1. 1. 2013, je sodišče prve stopnje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine ugotavljalo po ZPIZ-1. V 157. členu ZPIZ-1 je določeno, da pripada uživalcu pokojnina od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja oziroma se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Tožena stranka je tožniku pravilno priznala pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine v skladu z določbo 157. člena ZPIZ-1 le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj, to je od 1. 9. 2012 dalje. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine že od 26. 10. 2009 dalje ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
V tretjem odstavku 1. člena sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi sta se stranki dogovorili, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti iz delovnega razmerja in da med njima ni odprtih zadev. To pa velja velja tudi za pogodbeno kazen iz naslova konkurenčne klavzule. Po 1. odstavku 40. člena ZDR se lahko delodajalec in delavec sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule. Četudi konkurenčna klavzula praviloma postane aktualna šele po prenehanju delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da navedeni jasni vseobsegajoči dogovor, ki je bil sklenjen na sam datum prenehanja delovnega razmerja, ne more zajemati tudi toženčeve obveznosti za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule v času po prenehanju delovnega razmerja. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zavrnilo.