Posamičnega upravnega akta, s katerim je bila dokončno in pravnomočno priznana določena višina denarne socialne pomoči, v rednem postopku ni dopustno razveljaviti za nazaj. V pravnomočno urejena pravna razmerja je glede na ustavnopravna jamstva iz 158. člena Ustave Republike Slovenije dopustno z odpravo, razveljavitvijo ali spremembo posegati le po postopku in na način, določenim v zakonu. Torej z izrednimi pravnimi sredstvi, urejenimi v ZUP. Razveljavitev odločbe namreč ne more imeti drugačnih pravnih posledic pri izvajanju ZSVarPre, kot so opredeljeni z ZUP. V 281. členu ZUP pa je med drugim določeno, da se v primeru razveljavitve ne odpravijo pravne posledice, ki so iz odločbe, ki se razveljavlja, že nastale, ne morejo pa nastati nobene nadaljnje posledice. Razveljavitev pravnomočnega posamičnega upravnega akta lahko učinkuje le ex nunc, torej za naprej. Ker sodišče prve stopnje v tem obsegu materialnih določb ZUP ni pravilno uporabilo, je pritožbeno sodišče izpodbijano drugostopenjsko upravno odločbo odpravilo v celoti, prvostopenjsko upravno odločbo pa spremenilo tako, da je datum 1. 2. 2013, s katerim je nedopustno retroaktivno razveljavljena dokončna odločba z dne 10. 9. 2012, nadomestilo z datumom 24. 4. 2013 (z dnem izdaje prvostopenjske odločbe). To pomeni, da je prejšnji pravnomočni posamični upravni akt razveljavljen z dnem izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe.
Tožena stranka je realni dolžnik (in njena obveznost ni subsidiarna), neposredni (civilni) dolžnik zavarovane zapadle terjatve pa je družba E. d.d.. Iz tega razloga ni pravno upoštevan ugovor tožene stranke, da bi morala tožeča stranka najprej zahtevati plačilo terjatve od civilnega dolžnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici se v izredni odpovedi očita, da je hudo kršitev pogodbenih obveznosti storila s tem, da je stanovalko zaprla v sobo za omejitev gibanja, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji, tožnica pa tudi ni bila pristojna za izvedbo takega ukrepa, niti ni imela dovoljenja pristojnih oseb. Odločitev sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni dokazan zakoniti razlog za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, je najmanj preuranjena zaradi neprepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje in zmotne pravne presoje. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – dokazilo o vključitvi v ustrezen program – pravica storilca do izjave
Ko izvajalska organizacija storilcu ne izda dokazila o vključitvi v ustrezen program, čeprav se ga je udeležil, mora sodišče pred sprejemom dokončne odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu dati možnost, da se izreče o razlogih zaradi katerih mu je izvajalec programa odrekel izdajo dokazila.
ničnost- pogodba o zaposlitvi - aneks k pogodi o zaposlitvi
Prvi odstavek 15. člena ZDR-1 določa, da na ničnost pogodbe o zaposlitvi pazi sodišče po uradni dolžnosti, nanjo pa se lahko sklicuje vsaka zainteresirana stranka. To pa ne pomeni, da stranka, ki zatrjuje ničnost pogodbe o zaposlitvi, ni dolžna v zvezi s to trditvijo podati nikakršne trditvene podlage in da je dolžnost sodišča, da samo preverja ničnost pogodbe o zaposlitvi. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti le v okviru trditvene podlage, ki jo ponudijo stranke.
ZPIZ-2 člen 27, 391, 394. ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 37, 193, 399, 405.
starostna pokojnina - odmera - višina - brezposelna oseba - uživalec denarnega nadomestila za brezposelnost
V 394. členu ZPIZ-2 je zagotovljeno varstvo pričakovanih pravic po ZPIZ-1 za tiste osebe, ki imajo enega od taksativno določenih statusov. Izjema določena v 394. členu ZPIZ-2 med drugim velja za brezposelno osebo, ki je na dan 31. 12. 2012 uživalec denarnega nadomestila po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti oziroma po predpisih o urejanju trga dela. Tožnica je bila na dan 31. 12. 2012 kot brezposelna oseba prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje, ni pa bila uživalka nadomestila za primer brezposelnosti, zato ne sodi med taksativno določene osebe v prvem odstavku 394. člena ZPIZ-2, da bi se lahko upokojila po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, čeprav bi pogoje izpolnila po uveljavitvi ZPIZ-2.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0007053
KZ-1 člen 191, 191/1, 299. ZKP člen 355.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja - dokazna ocena
1. Kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 stori, kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj. Že iz dikcije pravkar navedene določbe je moč razbrati, da je prepovedana posledica tega kaznivega dejanja v tem, da se eden ali več članov iste družinske skupnosti znajde v podrejenem položaju.
2. Nikakršnega dvoma ni v tem, da je izguba ravnotežja in poznejši padec policistke posledica obtoženčevega aktivnega oz. hotenega početja, ne pa morebiti naključne izgube ravnotežja ob poskusu zaustavitve obtoženca s prijetjem za roko.
ZP-1 člen 44, 44/1, 44/3. ZSKZDČEU-1 člen 186, 186/1, 186/1-6.
priznanje in izvršitev odločb tujih prekrškovnih organov - zastaranje izvršitve sankcije - globa - relativno zastaranje izvršitve sankcije - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za priznanje in izvršitev
Relativno zastaranje izvršitve sankcije v obravnavani zadevi nastopilo 6.5.2015, vendar pa je prvostopenjsko sodišče pred nastopom relativnega zastaranja izvršitve sankcije prejelo predlog za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa Republike Avstrije, in sicer 23.4.2015. Tako v obravnavani zadevi do relativnega zastaranje izvršitve globe ni moglo priti, saj je relativni zastaralni rok bil pretrgan z vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev določbe tujega prekrškovnega organa.
Vložnik je dne 8. 6. 2015 vložil vlogo, napisano v jeziku, ki pred sodiščem ni v uradni rabi in se kot taka šteje za nerazumljivo. Zato je sodišče vložnika s sklepom pozvalo, da vlogo v roku 30 dni popravi in dopolni tako, da predloži prevod vloge z dne 8. 6. 2015. Hkrati ga je seznanilo o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči in ga opozorilo, da bo njegovo vlogo zavrglo, če ne bo ravnal v skladu s sklepom o popravi. Ker tožnik vloge ni popravil v roku, kot mu ga je določilo sodišče, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo v skladu s 5. odstavkom 108. člena ZPP.
Ustava RS člen 15, 23, 33, 35. ZKP člen 83, 371, 371/1-8, 435, 435/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega - snemanje izjave - pravica do sodnega varstva - presoja sorazmernosti ustavnih pravic - predlog za izločitev - izločitev po uradni dolžnosti
Kolikor se ugotovi, da je bil dokaz pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, potem je potrebno tak dokaz iz spisa v vsakem primeru izločiti, torej tudi v primeru, če se sodišče odloči, da ga ne bo izvedlo. Čeprav je zagovornik obdolženke podal le predlog za izločitev dela zapisnika, pa mora sodišče na nezakonito pridobljene dokaze paziti po uradni dolžnosti in zato v tem delu ni bilo vezano na predlog obdolženkinega zagovornika.
Tožnik z vloženimi vlogami ni popravil nepopolne vloge, kakor mu je bilo naloženo s strani sodišča prve stopnje. Njegova vloga je še nadalje nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Tožnik z nadaljnjimi vlogami zgolj ponavlja že podane navedbe in se sklicuje na kršitev človekovih pravic. Iz vlog ni razvidno, kdo je tožena stranka ne kaj tožnik zahteva. Takšna vloga se ne more šteti za tožbo, kakor je ta opredeljena v 180. členu ZPP, niti kakor je to določeno v 73. členu ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje v skladu s 5. odstavkom 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo kot nepopolno.
dodatek za dvojezičnost - skladnost akta o sistemizaciji s predpisi
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bil tožniku pravilno določen dodatek za dvojezičnost, ustrezno izhajalo iz podatkov akta o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke, ki za tožnikovo delovno mesto ''policijski inšpektor – ...'' določa dodatek za dvojezičnost v višini 3% osnovne plače. Predpise, na katerih temelji sestava akta o sistemizaciji, je namreč dopustno neposredno uporabiti le v primeru, kadar ureditev akta o sistemizaciji ni skladna s temi predpisi. Takšna neskladnost pa v konkretnem primeru ni podana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - nov dokaz - novo dejstvo - sklep o ustavitvi kazenskega postopka
Sklep Okrajnega sodišča v Mariboru o ustavitvi kazenskega postopka zoper tožnika ne predstavlja novega dokaza in samo dejstvo, da je bil zoper tožnika kazenski postopek ustavljen, ni novo dejstvo po 10. točki 394. člena ZPP. Ta sklep je bil namreč izdan po pravnomočnosti sodbe v individualnem delovnem sporu, zato se v tem postopku sploh ni mogel uporabiti. Obnova postopka v individualnem delovnem sporu zato ni dovoljena.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike člen 15. ZPP člen 243.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Komisija, ki je odločala o tem, ali je tožnica poskusno delo uspešno opravila ali ne, je ocenila, da tožnica ne obvlada sodobnega ortodontskega zdravljenja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je negativna ocena poskusnega dela natančno obrazložena, objektivna in nepristranska. Pravilno pa je tudi zaključilo, da je ugotovitev komisije, ki je izdala negativno oceno poskusnega dela, utemeljena in da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita.
poslovna goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – znaki kaznivega dejanja – preslepitev – preslepitveni namen
Iz opisa dejanja v obtožbi mora biti razvidno, katere okoliščine je obdolženec lažno prikazoval ali jih prikrival in s tem preslepil oškodovanca, ter v čem je bil njegov preslepitveni namen. Opis, da izdanih dobavnic obdolženec ni bil poravnal niti se ni odzval na opomine in zneska ni poravnal v treh obrokih, kot se je naknadno zavezal, izvršba pa je bila neuspešna zaradi plačilne nezmožnosti, ki je nastopila tri leta po zapadlosti zadnje dobavnice, ne zadošča. Pomanjkljivosti v opisu ne morejo biti sanirane z morebitno vsebino dokaznega gradiva, iz katerega izhaja več kot izhaja iz opisa kaznivega dejanja v obtožnem dispozitivu.
ZJU člen 25, 25/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 3, 4. ZSPJS člen 16, 17, 17a, 18, 19, 20.
preizkus ocene dela
Ker nadrejena delavka, ki je tožnico ocenjevala, ni dosledno upoštevala predpisanih kriterijev, ocene zaradi bistvenih pomanjkljivosti (neizpolnitve ocenjevalnega lista po posameznih kriterijih) tudi ni mogoče ustrezno preveriti, saj je skupna ocena delovne uspešnosti po vseh kriterijih povprečje ocen po posameznih kriterijih. Že iz tega razloga ocena tožnice „zadovoljivo“, podana za sporno obdobje s strani nadrejene delavke, ki jo je potrdila tudi komisija za ocenjevanje delovne uspešnosti, ni izdelana v skladu s citiranimi predpisi in zato ni zakonita niti objektivna, kot taka pa ne more biti podlaga za ocenjevanje pogojev za napredovanje javne uslužbenke. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.
ZPIZ-1 člen 157. Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Švico člen 391.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pričetek izplačevanja pokojnine
Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Švico v 391. členu določa, da osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi ZPIZ-2. Glede na takšno določbo, in ker je tožnik pogoje za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine izpolnil do uveljavitve ZPIZ-2, ki je pričel veljati 1. 1. 2013, je sodišče prve stopnje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine ugotavljalo po ZPIZ-1. V 157. členu ZPIZ-1 je določeno, da pripada uživalcu pokojnina od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja oziroma se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Tožena stranka je tožniku pravilno priznala pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine v skladu z določbo 157. člena ZPIZ-1 le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj, to je od 1. 9. 2012 dalje. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine že od 26. 10. 2009 dalje ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015066
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/5, 150153, 153/3, 179. ZS člen 113a. Direktiva Sveta 72/166/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - viličar - samovozni delovni stroj
Tožnica se je poškodovala v delovni nezgodi pri prvotoženi stranki, ko je poskušala popraviti voziček, ki se je premaknil. Ker je bila tožnica v mrtvem kotu in jo upravljalec viličarja ni videl, je paleto, ki je tehtala najmanj 500 kg, spustil na voziček, preden je tožnica umaknila roko, tako da prišlo do stiska palca na roki. Delo je potekalo v okoliščinah povečane nevarnosti (tveganja), za katerega prvotožena stranka objektivno odgovarja. Poleg tega ravnanje delavca, ki spušča 500 kg težko paleto z viličarjem na voziček, medtem ko stoji neposredno ob vozičku tožnica, ne da bi se prepričal, da lahko varno brez ogrožanja sodelavke, odloži paleto na voziček, predstavlja malomarno ravnanje nadrejenega delavca - upravljalca viličarja, s tem pa tudi krivdno odgovornost prvotožene stranke. K nastanku škodnega dogodka je prispevala tudi tožnica v 20 % s svojim nepravilnim ravnanjem, ker ni prijela vozička za navpično prečko. Če bi tožnica voziček držala za navpično prečko, do stiska palca na roki ne bi prišlo, pri čemer so bili delavci poučeni, da morajo prijeti voziček za navpično prečko.
Iz splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, sklenjene med prvo in drugotoženo stranko, izhaja, da so iz zavarovanja odgovornosti izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo zaradi uporabe ali posesti samovoznih delovnih strojev. Viličar je samovozni delovni stroj. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da v konkretnem primeru ne gre za izključitev zavarovalnega kritja drugotožene stranke. Sodna praksa zagovarja stališče, da je treba pri škodi, ki jo povzročijo motorna vozila (ali delovni stroji), ugotoviti, ali je bila škoda povzročena z rabo (delovanjem, obratovanjem) tega vozila ali stroja, pri čemer vožnja ni edini in odločilni pogoj za ugotovitev rabe. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z zahtevkom zoper tretjetoženo stranko niso bile dokazno ocenjene vse pravno odločilne okoliščine v zvezi z vprašanjema, ki so za odločitev v sporni zadevi pravno ključnega pomena - kateri zavarovalni primeri so kriti s polico zavarovanja avtomobilske odgovornosti in ali je viličar opravljal običajno funkcijo v času škodnega dogodka, ko je spuščal tovor. Glede odškodninskega zahtevka zoper drugotoženo stranko pa se sodišče ni opredelilo do vprašanja, ali je do nesreče prišlo zaradi rabe (delovanja, obratovanja) viličarja. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice delno in v celoti pritožbi drugotožene stranke ugodilo ter odločitev v izpodbijani sodbi glede zahtevka, ki se nanaša na drugo in tretjetoženo stranko, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - hujša kršitev delovnih obveznosti
Tožnik, pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „veterinarska tehnična opravila“, je določenega dne zaradi nestrokovno opravljenega dela iz hude malomarnosti pri opravljanju dela povzročil pogin 66 petelinov. To pa predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Zato je podan utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
določitev novega izvedenca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Ko je izvedensko mnenje jasno, popolno in brez notranjih nasprotij in ko je v dopolnitvi odgovorjeno tudi na zastavljena vprašanja, da ne pušča dvoma o njegovi pravilnosti, ni potrebe po določitvi novega izvedenca oziroma izvedencev.