Pritožnik upravičeno izpostavlja, da se zakonski določbi četrtega odstavka 86. člena KZ-1, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in z novelo KZ-1B uveljavljenega osmega odstavka 86. člena KZ-1 bistveno razlikujeta, predvsem tako, da terjata dolžno presojo uporabe milejšega zakona.
V obravnavani zadevi je bila obsojencu izrečena kazen zapora enega leta in šestih mesecev, kar bi po noveli KZ-1B pomenilo 1095 ur dela v splošno korist, če bi bilo obsojenčevemu predlogu ugodeno. Po KZ-1 pa bi obsojenec, v kolikor bi bilo njegovemu predlogu ugodeno, lahko opravil največ 480 ur dela v splošno korist. Glede na navedeno gre ugotoviti, da v takšnem primeru KZ-1B, ki je veljal v času odločanja o predlogu, za obsojenko ni milejši, zato bi moralo sodišče, v skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu, pri odločanju o obsojenčevem predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist uporabiti KZ-1, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja.
izvršljiva sodna poravnava - pogojno izvršljiva obveznost - prenehanje obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme dolžnika
Ne drži, da je dolžnikova obveznost plačati upniku zahtevani znesek odvisna od izpolnitve dveh pogojev, tj. poleg predčasnega izteka najemnega razmerja (kar je izkazano z javno listino) zaradi neplačila najemnine tudi obstoj reklamnega panoja na upnikovi nepremičnini. Slednje ni pogoj za nastanek obveznosti, ampak gre za časovni trenutek, kdaj občasna obveznost preneha nastajati (v konkretnem primeru zaradi izpolnjene nedenarne obveznosti odstranitve reklamnega panoja). Prenehanje (nastajanja) obveznosti mora v izvršilnem postopku kot primarno dokazovati dolžnik. Če je čas prenehanja nastajanja obveznosti namesto dolžnika zatrjeval in dokazoval upnik, pa mu to ne more iti v škodo. Teoretično bi upnik lahko zahteval najemnino vse do vložitve predloga za izvršbo (vendar pa je upnik pri vložitvi predloga za izvršbo v tem delu ravnal skladno z načelom vestnosti in poštenja) ter bi dolžnik moral dokazovati, da je obveznost plačevanja najemnine prenehala že prej, posledica za upnika bi lahko bila le zavrnitvena glede dela predloga za izvršbo, ne bi pa prišlo do zavrnitve predloga za izvršbo glede najemnine v celoti.
pogodba o leasingu - zavarovalna pogodba - skrbnost pri sklepanju pogodbe - skrbnost dobrega gospodarja - kasko zavarovanje vozila - protispisnost - podzavarovanje - dokazno breme
Ne glede na to, da je za zavarovalnico določena višja stopnja skrbnosti kot za zavarovalca, je od njega vseeno mogoče pričakovati (vsaj to), da preveri pravilnost podatkov v zvezi s predmetom zavarovanja.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pogodbena kazen za zamudo - določljivost obveznosti - posojilna pogodba na odpoklic - odstop od kreditne pogodbe
Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva, le če so potrebne nadaljnje ugotovitve, notarski zapis ne more biti izvršilni naslov. Štetje dni zamude in preprosta matematična operacija množenja teh dni z dnevno določeno zamudno kaznijo ne pomenijo ugotavljanja kakšnega dejanskega stanja, kar v izvršilnem postopku ne bi bilo dopustno.
V neposredno izvršljivem notarskem zapisu je sicer resda uporabljen izraz odstop, vendar pa je v tretjem členu Sporazuma o zavarovanju uporabljen izraz odpoklic (z "možnostjo odpoklica") in takšna oblikovalna pravica upnika je bila v posojilni pogodbi tudi dogovorjena. To izhaja iz dogovorjene posledice, in sicer (takojšnje) zapadlosti v plačilo celotne še neplačane obveznosti.
Na podlagi prvega odstavka 280. člena OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se po 12. členu ZDavP-2 šteje za plačnika davka, je glede na navedeno določbo OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje. Plačilo davčnega odtegljaja je pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Če gre za obdavčljiv dohodek, tožniku sodišče torej prisodi bruto znesek, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek plačnika davka (toženca) v neposredno razpolaganje lahko dobi le zmanjšan (neto) znesek.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00091379
ZIZ člen 21. KZ člen 228, 228/1.
izvršilni naslov - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - nezakonita vselitev - izročitev in izpraznitev nepremičnine - naložitev obveznosti - kazenska sankcija - pogojna obsodba s posebnim pogojem - primernost izvršilnega naslova - zaporna kazen - preizkusna doba - sodna izvršba
Konkretna pravnomočna kazenska sodba ne more predstavljati izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev dela konkretne nepremičnine, kot je zahteval upnik v predlogu za izvršbo. Primarno že iz razloga, ker je kazensko sodišče izpraznitev stanovanja oziroma prostorov nepremičnine na naslovu Ulica 11 določilo zgolj kot dodatni pogoj v okviru izrečene pogojne obsodbe z določeno štirimesečno mesečno zaporno kaznijo in torej ne gre za kakšno samostojno naložitev dolžnega ravnanja oziroma za samostojno obligacijo, ki bi jo bilo mogoče prisilno izvršiti v civilnem izvršilnem postopku. Povedano še drugače, dolžnost izpraznitve stanovanja oziroma prostorov se nanaša izključno na določeno kazen v okviru za storjeno kaznivo dejanje dolžniku (tam obdolžencu) izrečene pogojne obsodbe, zato ji je mogoče pripisati le kazenskopravne, ne pa tudi civilnopravnih učinkov. Navedeno pomeni, da ima neizpolnitev (tudi) navedenega dodatnega pogoja (poleg izpolnitve prvega pogoja, to je opustitve storitve novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi dveh let) lahko le kazenskopravno posledico spremembe pogojne obsodbe v nepogojno oziroma izrek določene štirimesečne zaporne kazni, zmotno pa je upnikovo stališče, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, da lahko že na podlagi takšnega, v pogojni kazenski obsodbi določenega dodatnega pogoja od dolžnika zahteva izpraznitev in izročitev nepremičnine v smislu samostojne obligacije, oziroma, da lahko, če obdolženec (sedaj dolžnik) navedenega prostovoljno ne izpolni, zoper njega neposredno zahteva dovolitev civilne izvršbe.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pogodbena kazen za zamudo - vinkulacija zavarovalne police - soglasje z neposredno izvršljivostjo - stroški - akcesornost pogodbene kazni - pripadki
Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo besedno zvezo oziroma klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” kot soglasje za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. Pogodbena kazen ni strošek iz naslova posojila. Pogodbena kazen je sicer akcesorna obveznost, vendar je akcesorna nedenarni in ne denarni terjatvi - v tem primeru torej obveznosti izročitve vinkulacije, saj pogodbena kazen za neizpolnitev ali zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti niti ne more biti dogovorjena. Iz tega razloga je tudi ni mogoče šteti kot pripadek denarni obveznosti iz naslova posojila. Sodišče prve stopnje je soglasje z neposredno izvršljivostjo v danem primeru zato neupravičeno razširilo na izterjevano pogodbeno kazen.
DZ člen 83. ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/5, 299a, 299a/4, 299a/4-3, 330, 330/3, 342, 342/5.
izločitvena pravica - neprijava izločitvene pravice v stečaju - seznam preizkušenih terjatev - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - skupno premoženje zakoncev - prenehanje izločitvene pravice
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ravnanje upravitelja, ki je (neprijavljeno) izločitveno pravico zakonca stečajnega dolžnika vključil v seznam preizkušenih terjatev in jo prerekal, ni v nasprotju s 83. členom DZ. Vključitev izločitvene pravice zakonca stečajnega dolžnika in njeno prerekanje v okoliščinah konkretnega primera odpravlja negotovost in služi transparentnosti in hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP).
ugovor sodne pristojnosti - arbitražna klavzula - ugovor arbitražnega sporazuma - ugovor nepristojnosti sodišča zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma - pravočasnost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Namen določbe, da je potrebno ugovor o pristojnosti arbitraže podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (in le izjemoma kasneje), je v tem, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Stranke postopka morajo zato sodišče čim prej seznaniti z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča, sodišče pa mora onemogočiti tudi vsako zlorabo pravic. Tak ugovor lahko dolžnik izjemoma uveljavlja pozneje kot v ugovoru le v primeru, če ob njegovi vložitvi terjatve ne bi že poznal ali mogel prepoznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSM00092797
ZPP-E člen 339, 339/2, 339/2-8. ZSKZ člen 14, 14/1. ZKZ-73 člen 2, 3, 3/1, 3/2. URS člen 22, 25.
pravica do izjave - kršitev načela konktradiktornosti - kmetijska zemljišča - izpodbojna domneva - zemljiški kataster - zemljiška knjiga - dejanska raba zemljišč - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev izvedbe dokaza - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, s tem ko je zavrnilo dokazne predloge toženke po ogledu in postavitvi izvedenca kmetijske in gradbene stroke, s katerimi toženka izpodbija domnevo, da je sporna nepremičnina kmetijsko zemljišče, toženki kršilo pravico do izjave in s tem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ponovni predlog za oprostitev - spremenjene okoliščine - pravilo ne bis in idem
Skladno s sodno prakso ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev za isto procesno dejanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni dovoljeno, razen če ponovni predlog vsebuje nove, spremenjene okoliščine, ki predlagatelju onemogočajo plačilo sodne takse. Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu v novem kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti in izkazati tiste spremenjene okoliščine (torej okoliščine, ki so bile drugačne/slabše od tistih, ki so bile že ugotovljene), ki bi opravičevale taksno oprostitev oziroma dodaten odlog plačila sodne takse.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča, na podlagi primerjave trditev v novem predlogu in okoliščin, ki so bile v postopku že ugotovljene, tožnica ni zatrjevala in dokazovala nobene spremenjene nove okoliščine, ki bi upravičevala ponovno vsebinsko odločanje oziroma oprostitev ali dodatni odlog plačila sodne takse.
ZPP člen 155, 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/3.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved dedovanju - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - časovne meje pravnomočnosti - postopek osebnega stečaja - sklepčnost tožbe - neplačevitost dolžnika - potrebni stroški
Za presojo, ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe, je odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za njeno izdajo, to pa je bil trenutek, ko se je iztekel rok za odgovor na tožbo. Do takrat je imel namreč toženec še možnost odgovoriti na tožbo in navajati dejstva. Takrat so nastopili zamudni učinki opustitve vložitve odgovora, to pa je tudi trenutek, na katerega se navezujejo časovne meje pravnomočnosti sodb izdanih na podlagi 318. člena ZPP. Nepomembno je zato dejstvo, da je bila zamudna sodba izdana kasneje, to je v času, ko je bil zoper toženca že začet postopek osebnega stečaja.
Tožnik vse od leta 2008, kljub sproženemu izvršilnemu postopku, svoje terjatve v večjem delu ni uspel poplačati, kar nedvomno omogoča zaključek, da je tožnikov dolžnik neplačevit in njegovo premoženje za poplačilo terjatve ne zadošča; s tem, ko se je odpovedal dedovanju, pa je onemogočil njegovo povečanje.
sklep o pravdnih stroških - izvršljivost izreka odločbe - smrt stranke - pooblaščenec
Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni izvršljiv, ker v njem ni navedena številka transakcijskega računa toženca.
OZ člen 49, 49/3. ZPP člen 287, 287/2, 338, 338/2.
prevara - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - odločilno dejstvo
V pritožbi neutemeljeno vztraja pri pravni relevantnosti morebitne goljufije za obstoj oziroma veljavnost pogodbenega razmerja med tožnico (kreditodajalko) in tožencem (kreditojemalcem). Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da prevara toženca s strani tretjih oseb – tudi če je podana – ne vpliva na dejstvo, da je kreditno pogodbo po veljavnem protokolu podpisal in obveznost prevzel toženec, kar je slednji tudi priznal.
Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi prevara s strani tretjih na veljavnost pogodbe vplivala le, če bi tožnica ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi morala vedeti (prim. tretji odstavek 49. člena Obligacijskega zakonika), česar pa toženec ni trdil.
Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 100, 101, 101/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 9, 15, 21, 61. DZ člen 240, 241, 242, 244, 244/2.
otrokovo običajno prebivališče - mednarodna pristojnost - skrbništvo nad mladoletno osebo - prenos pristojnosti - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - omejitev skrbniških pravic
Nadalje je zmotno sklicevanje predlagatelja na določbe Haaške konvencije iz leta 1996. Pritožbeno sodišče pojasnjuje da Bruseljska uredba IIa v 61. členu izrecno določa, da ima ta uredba v razmerju do Haaške konvencije iz leta 1996 prednost pri uporabi (kar pomeni, da se uporablja uredba, ne pa konvencija), če ima otrok običajno prebivališče na območju države članice EU. V obravnavani zadevi je imela mld. A. A. ob začetku postopka (leta 2021) običajno prebivališče v Sloveniji, ki je država članica EU, zato se uporabijo določbe o mednarodni pristojnosti, ki jih vsebuje Bruseljska uredba IIa, ne pa določbe o mednarodni pristojnosti, ki jih vsebuje Haaška konvencija iz leta 1996. Enako velja za vprašanje priznanja izvršitve odločb iz ene države članice v drugi državi članici.
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se določba 15. člena Bruseljske uredbe IIa uporabi zgolj izjemoma (kot izhaja že iz same dikcije omenjenega člena), kar že samo po sebi pomeni, da jo je treba ozko razlagati. Poleg tega iz besedila 15. člena Bruseljske uredbe IIa izhaja, da sodišče, ki vodi postopek, ni dolžno prekiniti postopka, ampak zgolj lahko prekine. Ne glede na navedeno sodišče druge stopnje meni, da pogoj za prekinitev in prenos pristojnosti na sodišče druge države članice v obravnavani zadevi ni podan, saj že pogoji iz prvega odstavka 15. člena niso izpolnjeni. Pravna teorija navedeno pravilo razlaga v smislu, da mora biti prenos pristojnosti v otrokovo korist oziroma, da se naj prenos pristojnosti izvede zgolj, če lahko sodišče druge države članice bolje zaščiti otrokovo korist, pri tem pa teorija izpostavlja, da lahko bolje zaščiti otrokovo korist tisto sodišče, ki je z zadevo posebej blizu povezano ali če govorijo razlogi razumevanja jezika drugega sodišča posebej za to, da o zadevi odloča sodišče druge države članice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00093192
ZPP-E člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 9, 35, 35/1, 42, 207, 208, 210, 210/2, 211, 211/2. OZ-UPB1 člen 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310.
sodni depozit - pravica do izjave - prodajna pogodba za nepremičnino - dolžniška zamuda - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo konktradiktornosti - pogoji za sodni depozit - postopek sodnega depozita - način izpolnitve obveznosti - položitev stvari pri sodišču
Sodišče prve stopnje je o predlogu predlagatelja za sodni depozit z izpodbijanim sklepom sicer res odločilo, brez da bi nasprotnemu udeležencu predhodno vročilo predlog z namenom, da se o njem izjavi. Glede na dikcijo 211. člena ZNP-11 pa zaradi navedenega ni zašlo v že zgoraj navedeno procesno kršitev.
ZPP člen 155, 155/1, 161, 161/1, 163, 163/4, 191, 191/3.
odmera pravdnih stroškov - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - naknadno sosporništvo na aktivni strani - potrebni stroški postopka - deljena odgovornost za plačilo pravdnih stroškov - deljena odgovornost - solidarna odgovornost
Kdor se pridruži tožbi, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. Že opravljena dejanja v postopku so mu lahko tako v korist, kot tudi v morebitno škodo. To pomeni, da mora tudi v primeru, ko s tožbenim zahtevkom ne uspe, nasprotni stranki povrniti tudi tiste stroške, ki so nastali, še preden se je pridružil prvotni tožnici.
Odločanje o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP poteka v dveh fazah, in sicer v končni odločbi o glavni stvari sodišče odloči o stroških postopka zgolj po podlagi, o njihovi višini pa s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločbe. Slednji pomeni zgolj odmero stroškov oziroma njihov končni izračun, ki pa mora biti oblikovan tako, da ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 82/4-2, 208. ZKP člen 508.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje zatajitve - pogojna obsodba - izbris iz kazenske evidence
Pogojna obsodba stečajnega dolžnika je bila ob poteku preizkusnega obdobja za odpust obveznosti v stečajnem postopku še vedno vpisana v kazenski evidenci. Ker rok za izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence še ni začel teči, do takrat tudi niso bili izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki jo je zakonodajalec vezal na pravnomočno obsodbo stečajnega dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju, ni izključena.
ZNB člen 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3. URS člen 26, 32, 42.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - kvalificirana protipravnost - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - COVID-19 - omejitev gibanja
Tožba je bila vložena na podlagi 26. člena URS, ki ureja odškodninsko odgovornost države za delovanje državnih organov, zato so neutemeljena nadaljnja pritožbena zatrjevanja, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo ukvarjati s sorazmernostjo in nujnostjo sprejetih ukrepov. Država je s temi odloki posegla v pravico do gibanja in združevanja ljudi, zato so tudi ti akti lahko predmet presoje njene odškodninske odškodninske odgovornosti v smislu, ali so bili ukrepi sorazmerni, oziroma ali je vlada z njihovim sprejemom in izvrševanjem presegla svoja pooblastila.
Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, je zakonodajna (normativna) protipravnost podana tudi, kadar bi določen predpis zaradi zagotovitve ustavnih pravic moral biti izdan, pa ni bil. V zvezi s tem je tudi pravilno ugotovilo, da razglasitev določenega predpisa kot neustavnega, še nujno ne pomeni kvalificirane protipravnosti, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti države za delovanje njenih organov po 26. členu URS, temveč je ta podana, če gre za najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
V obravnavani zadevi so okoliščine primera bistveno drugačne, saj je nastopila epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV, ki je zahtevala ukrepanje države. V tem primeru je bila v ospredju skrb države za zdravje prebivalstva, in sta sta si tako v določenem trenutku nasproti stali ta pravica ter ustavni pravici do gibanja in združevanja.
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 5, 7, 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - ogroženost otroka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - kršitev pravice do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - verjeten izkaz predpostavk - razveljavitev odločbe
Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v fazi ugovornega postopka zaključek o verjetnem obstoju ogroženosti otrok utemeljilo z navedbam očeta, ki jih je dokazoval s svojo izpovedbo ter svojo pisno izjavo ter z zapisniki CSD. Iz zapisnikov izhaja, da je bil vedno na CSD prisoten le oče, ki je izjavljal o dogajanju v družini, o tem, kar sta mu govorila otroka.