motenje posesti – mirna posest – ponavljajoča motilna ravnanja – rok za vložitev tožbe
Zaradi toženčevih košenj v letu 2010 posestno stanje ni bilo spremenjeno in je tožeča stranka še vedno imela posest na spornem zemljišču. Ker se je tožeča stranka toženčevim poskusom pridobiti posest in košnjam uprla, je s tem tudi pokazala, da se svoji posesti spornega zemljišča ni odrekla. Toženčeve košnje v letu 2010 in v letu 2011 imajo značaj ponavljajočih motilnih dejanj, pri katerih teče rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti znova po vsakem takšnem motilnem dejanju.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine - vrednost posameznih etažnih delov
Po vzpostavitvi etažne lastnine na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ni več mogoče ugotavljati vrednosti prvotne nepremičnine, to je zemljiške parcele z vsemi sestavinami, temveč je treba upoštevati sedanje zemljiškoknjižno stanje, saj so po vknjižbi etažne lastnine posamezni deli samostojno v pravnem prometu in ima vsak svojo vrednost.
gradbena pogodba – nujna nepredvidena dela – dodatna dela – končni obračun - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost – jamčevalni zahtevki - pobotni ugovor
Demontaža in rušenje betona in peska v tlaku, odvoz ruševin na deponijo in krpanje stenskih poškodb vsekakor niso dela, ki bi jih lahko opredelili kot nujna dela, prav tako pa jih tudi ni mogoče opredeliti kot nepredvidena dela, temveč bi morala biti zajeta že v ponudbi, saj je tožeča stranka strokovnjak in bi ta dela pri sestavi ponudbe morala predvideti.
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebno pravilo odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
SPZ člen 37, 37/1, 73, 83, 213, 213/1, 219, 219/1, 219/3. ZPP člen 12, 285.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – izvrševanje služnosti – dolžnost vzdrževanja služnostne poti – prepoved medsebojnega vznemirjanja – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo
Dolžnost vzdrževanja služnostne poti je na služnostnih upravičencih.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 15, 55, 55/1, 55/1-1, 55/2, 236. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog za odlog izvršbe – pravni interes – nepristojna oseba – sestava sodišča – neodpravljiva postopkovna napaka
Izvršilno sodišče pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi svoje napake, da je sklep o izvršbi izdala za to v konkretnem izvršilnem postopku nepristojna oseba (sodniški pomočnik), ne more odpraviti s spremembo sklepa o izvršbi, po kateri predlagano izvršbo dovoljuje sodnica, hkrati pa v istem sklepu odločiti še o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi in dolžnikoma dati dodatni rok za vložitev novega ugovora.
zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbi - sklep o nadaljevanju izvršbe – izvršba na delež družbenika
Določbe 165. člena ZIZ vpisa zaznambe sklepov o izvršbi na deležu družbenika ne omejujejo s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, ki se nanaša na to izvršilno sredstvo.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – predmet izpolnitve – samostojna stvar –del stvari
Etažna lastnina je predmet razpolaganja le v celoti, kar pomeni, da ni izvedljivo razpolaganje s stanovanjem kot predmetom etažne lastnine po njegovih fizičnih nesamostojnih delih.
V kolikor z določeno nepremičnino ni možno razpolagati, takega dela nepremičnine tudi ni možno zahtevati v izročitev s tožbo.
začasna odredba - subjektivni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Tožeča stranka je z listinami izkazala kapitalsko povezanost tožene stranke z družbami s sedežem zunaj Republike Slovenije in s tem verjetnost, da bo premoženje in poslovanje prenesla nanje. Bistvene pa so ugotovitve sodišča prve stopnje, da so njene nepremičnine obremenjene z zastavno pravico DURS, številnimi hipotekami drugih upnikov (vknjiženimi tudi po izdaji vmesne sodbe) ter da zato ne nudijo več realnega zavarovanja hipotekarnim upnikom. Take ugotovitve utemeljujejo presojo, da ne gre več za normalen način poslovanja tožene stranke, ki v ugovoru priznava, da nadaljuje z obremenjevanjem svojih nepremičnin in ustanavljanjem novih hipotek, pač pa za konkretna dejanja, ki ogrožajo bodoče poplačilo terjatve tožeče stranke.
Ne drži, da je zaključek o 90 % oprostitvi in naložitvi plačila 10 % sodne takse preuranjen, v nasprotju z določili ZST-1, nesmiseln, v nasprotju z življenjsko logiko in da sodišče ni pojasnilo na podlagi česa je sklenilo, da bo tožena stranka zmožna izvesti plačilo takse 3,30 EUR. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo ravno na podlagi povzetih finančnih podatkov tožene stranke.
OZ člen 87, 87/1. SPZ člen 132. ZOR člen 104, 973. ZPP člen 2, 2/1, 214, 214/2, 337, 337/1. ZTLR člen 69.
prepoved legis commissoriae - ničnost - pogodba o leasingu - sale and lease back - prodaja predmeta leasinga - določitev vrednosti predmeta leasinga - pritožbena novota - priznana dejstva
Da bi dosegli namen prepovedi legis commissoriae pri pravni operaciji sale and lease back, morajo biti pogodbena določila v pogodbi o leasingu v zvezi s prodajo predmeta leasinga ali z določitvijo vrednosti predmeta oblikovana tako, da so natančno določene obveznosti leasingodajalca in pravice leasingojemalca v primeru leasingojemalčeve neizpolnitve obveznosti. Zgolj klavzule, ki natančno določajo obveznosti in pravice pogodbenih strank, izključujejo možnost izigravanja namena prepovedi legis commissoriae. Ker sporni pogodbi oz. njuna kombinacija ustreznih določb ne vsebujeta, sta zato nični.
izvršba na druge stalne prejemke - predmet izvršbe - dodatek za rekreacijo
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 128. in 129. člen ZIZ in pravilno zaključilo, da letni dodatek za rekreacijo predstavlja enega od predmetov, na katere se lahko vrši izvršba na druge stalne denarne prejemke in zato tudi pravilno zaključilo, da je takšna izvršba že bila dovoljena.
ZPPPIPP člen 389a, 389a/2, 398a/2-2, 398a/5, 398a/5-2. ZGD-1 člen 60, 60/5.
osebni stečaj – poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika – predlog za dovolitev poslovanja stečajnega dolžnika – načrtovani poslovni izid – verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo – prihodki – odhodki
Namen dovolitve poslovanja dolžnika kot podjetnika ni samo v tem, da se dolžniku omogoči zaposlitev v času postopka osebnega stečaja, temveč tudi in predvsem v tem, da dolžnik začne s takim poslovanjem, ki ne bo prinašalo poslovne izgube.
Dolžnica ne samo, da načrtovanega poslovnega izida ni dala, predlog je med postopkom tudi spreminjala, kar kaže na to, da nima izdelanega poslovnega načrta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063793
ZPP člen 226, 226/1, 285. URS člen 23.
materialno procesno vodstvo – predložitev listine – poroštvena izjava – skrbnost stranke – nepristranskost sojenja
Dolžnosti sodišča po materialnem procesnem vodstvu oziroma vprašanja meje, do katere je ta še podana, ni mogoče razlagati v tem smislu, da je sodišče dolžno nadomestiti potrebno skrbnost stranke pri predložitvi vseh listin, na katere se sklicuje v utemeljitev njenega zahtevka.
spor majhne vrednosti – opredelitev do relevantnih navedb stranke – izpodbijanje dejanskega stanja – verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.
neupravičena pridobitev – dvakratno plačilo – plačilo v izvršbi – izvršilni naslov – pravna podlaga za plačilo
Plačilo v izvršbi je bilo izvedeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila nikdar razveljavljena ali spremenjena, zato za to plačilo ni mogoče trditi, da je bilo izvedeno brez pravnega temelja ali da bi podlaga za plačilo pozneje odpadla. Četudi se zdi nepravilno in nemoralno, da tožeča stranka ne bi bila upravičena do vrnitve preplačanega zneska, pa bi kaj takega morala pravočasno in pravilno uveljavljati v sodnem postopku VL 86309/2008 oziroma bi to lahko storila le v primeru, da bi bil ta izvršilni naslov kasneje odpravljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075616
ZPP člen 394.
predlog za obnovo postopka - razlog za obnovo - napačna uporaba materialnega prava - metoda za oceno višine odškodnine
Pri izbiri metode, po kateri je sodišče ovrednotilo višino obravnavane nepremičnine, gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Zmotna uporaba materialnega prava pa ni obnovitveni razlog.
637. člen OZ določa, da ima naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, pravico zahtevati od njega, da mu napako odpravi in mu zato določi primeren rok. Postopanje v obratni smeri (najprej naročiti popravilo stvari kot samostojen pravni posel in po izvršitvi le-tega grajati napake na prvotni, še ne popravljeni stvari) ni dopustno in je tudi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, zato ne more biti pravno varovano.