Odločilno pravno relevantno vprašanje je, ali je toženka pogodbo izpolnila ali pa je podan položaj, ko je nastopilo tožnikovo odstopno upravičenje (103. člen OZ). Rešitev tega vprašanja pravno ni vezano na to, ali je toženka zagrešila kaznivo dejanje ali ne. Rešitev tega vprašanja se prav tako ne prekriva z vprašanjem, ali je nadaljnja pogodba nična. Seveda sta obe vprašanji lahko v življenjski zvezi, vendar pa to ni nujno. Zato ne gre za odvisnost v smislu 13. člena ZPP in zato tudi ne za predhodno vprašanje.
stranke zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju – višina denarnih sredstev na računu – preiskovalno načelo
Čeprav zapuščina obsega tisto premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti, zapis višine denarnega zneska na računu na dan zapustnikove smrti ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju.
podjemna pogodba - stvarne napake - odprava napak - posledice zamude - pogodbena kazen - stroški delne menjave strehe - pobotni ugovor - uporaba prava
Zaradi tožničinih napak, ki so bile sicer odpravljene, je toženec zaradi zamude pri dobavi upravičen od plačila pogodbene kazni in stroškov za delno zamenjavo strehe.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
V skladu z 272. členom ZIZ mora biti za izdajo ureditvene začasne odredbe verjetno izkazana konkretna, nenadomestljiva ali težko odpravljiva škoda. Posplošeno zatrjevani, višji stroški za električno energijo temu standardu ne ustrezajo, medtem ko tožnik za svojo trditev o možnosti nastanka nenadomestljive škode na zdravju, ki naj bi članom njegovega gospodinjstva grozila zaradi preslabega ogrevanja, ni ponudil prav nobenega dokaza.
Določbo splošnih pogojev zavarovanja, po katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je treba razumeti na način, da zavarovalne pravice izgubi, če sploh ni imel vozniškega dovoljenja, ne pa tudi, če je veljavnost vozniškega dovoljenja zgolj potekla.
Ustava SFRJ člen 16. ZTLR člen 29. SPZ člen 44. ODZ paragraf 1500.
priposestvovanje družbene lastnine - splošno ljudsko premoženje - posebno varstvo države
Priposestvovanje družbene lastnine pred letom 1980 je bilo omejeno. Državna lastnina oziroma splošno ljudsko premoženje, pozneje družbena lastnina, je bilo pod posebnim varstvom države (16. člen Ustave SFRJ), ki se je kazala tudi v izključitvi zastaranja in priposestvovanja.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/4, 112, 121.
neprofitno najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Toženka je sicer v postopku izkazala, da je zaprosila za subvencionirano najemnino z vlogo z dne 28. 12. 2012, ne pa, da je o tem v 30 dneh obvestila najemodajalca. Dokazala je tudi, da ji je bila denarna subvencija dodeljena. Kljub temu še vedno ni poravnala razlike do polne vrednosti neprofitne najemnine, čeprav bi bila to njena dolžnost po določilu 121. člena SZ-1. Zato je podan krivdni odpovedni razlog iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1.
ZIZ člen 17, 17-1, 19, 19/1, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZKP člen 93, 93/1, 93/2.
izvršilni naslov - sklep o stroških kazenskega postopka
Sklep o stroških, izdan v kazenskem postopku, v katerem je sodišče odločilo, da je obsojeni A. A. (dolžnik v tem postopku) dolžan povrniti stroške kazenskega postopka, in sicer nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca B. B., odvetnika v M. (upnik v tem postopku), v skupnem znesku 378,00 EUR; ter odločilo, da je po pravnomočnosti tega sklepa obsojeni A. A. (dolžnik v tem postopku) dolžan zgoraj navedeni znesek nakazati na račun odvetnika B. B., ki je naveden v sklepu (upnik v tem postopku), ima vse nujne sestavine izvršilnega naslova - določeni sta stranki (dolžnik je A. A., upnik je B. B.), in terjatev (378,00 EUR), ki je naložena dolžniku v plačilo. Gre za kondemnatorno sodno odločbo, na kateri je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s tem pa so izpolnjeni vsi pogoji, da je ta odločba veljaven izvršilni naslov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079845
OZ člen 533. ODZ paragraf 934.
darilna pogodba - veljavnost pogodbe - teorija realizacije - poslovna sposobnost - informativni dokaz
Po pravnem pravilu paragrafa 934 ODZ je darilna pogodba realen kontrakt, kar pomeni, da mora biti za njeno veljavnost obdarjencu darilo tudi izročeno v posest.
Morebiten obstoj (duševne) bolezni darovalke sam po sebi ne pomeni pomanjkanja poslovne sposobnosti. O vplivu duševne bolezni na poslovno sposobnost bi se moral izreči izvedenec psihiater, ki ga toženka ni predlagala.
ugovor dolžnika - lastništvo nepremičnine - izpraznitev stanovanjske stavbe
Sodišče prve stopnje je iz zemljiškoknjižnega izpiska ugotovilo, da je izključni lastnik nepremičnine upnik, česar dolžnik v pritožbi niti ne izpodbija. S tem je sodišče prve stopnje odgovorilo na ugovorno trditev dolžnika glede prodajne pogodbe in (nekdanjih) solastnih deležev družbenikov ter J. V. na nepremičnini.
V načelu je trditveno in dokazno breme za dejstvo, da so napake odpravljene, na strani izvajalca. Vendar pa navedeno pravilo velja le v primeru, če napake tudi v resnici odpravlja izvajalec.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti - strah - satisfakcija - negativna revalorizacija
Glede na ugotovitve izvedenca, da tožnik primarnega strahu ni utrpel, sekundarni strah pa je bil kratkotrajen in je trajal v obdobju do enega tedna, je sodišče druge stopnje prepričano, da predstavlja odškodnina v višini 1.000,00 EUR ustrezno satisfakcijo, hkrati pa je primerljiva tudi sodni praksi v podobnih primerih.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predkaznovanost – izbris iz kazenske evidence
Dolžnik je bil za kazniva dejanja obsojen pogojno, s preizkusno dobo dveh let, ki je že potekla, vendar to pri odločanju o odpustu obveznosti ni bistveno. Bistveno je, da v času odločanja obsodba za to kaznivo dejanje še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
neupravičena pridobitev – dvakratno plačilo – plačilo v izvršbi – izvršilni naslov – pravna podlaga za plačilo
Plačilo v izvršbi je bilo izvedeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila nikdar razveljavljena ali spremenjena, zato za to plačilo ni mogoče trditi, da je bilo izvedeno brez pravnega temelja ali da bi podlaga za plačilo pozneje odpadla. Četudi se zdi nepravilno in nemoralno, da tožeča stranka ne bi bila upravičena do vrnitve preplačanega zneska, pa bi kaj takega morala pravočasno in pravilno uveljavljati v sodnem postopku VL 86309/2008 oziroma bi to lahko storila le v primeru, da bi bil ta izvršilni naslov kasneje odpravljen.
izločitev v korist potomcev - delež na celotnem premoženju - delež na eni premoženjski pravici - delna sodba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je na podlagi 32. člena ZD postavljeni izločitveni tožbeni zahtevek nesklepčen, ker se ne glasi na izločitev alikvotnega deleža na vsem, kar tvori zapuščino. Dedič, ki mu gre pravica za izločitev dela celotnega zapustnikovega premoženja, lahko zahteva tudi manj ali izločitev deleža samo na eni od premoženjskih pravic, ki tvorijo zapustnikovo premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063793
ZPP člen 226, 226/1, 285. URS člen 23.
materialno procesno vodstvo – predložitev listine – poroštvena izjava – skrbnost stranke – nepristranskost sojenja
Dolžnosti sodišča po materialnem procesnem vodstvu oziroma vprašanja meje, do katere je ta še podana, ni mogoče razlagati v tem smislu, da je sodišče dolžno nadomestiti potrebno skrbnost stranke pri predložitvi vseh listin, na katere se sklicuje v utemeljitev njenega zahtevka.
člani agrarnih skupnosti - vračanje premoženjskih pravic - vpis v register agrarne skupnosti - odškodnina - rok za vložitev zahteve za vrnitev premoženja
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožnice, da bi morali tožniki z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti dokazati, da so bili do izteka roka za vložitev zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZPVAS vpisani kot člani v registru agrarnih skupnosti. Ker tega niso niti trdili niti dokazali, predložili so le novi članski imenik z dne 27. 12. 2012, niso upravičeni do vtoževane odškodnine po 10. členu ZPVAS.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka osebnega stečaja – notarska overitev podpisa
Kadar začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je dolžan (zaradi ugotovitve stanja premoženja, ki spada v stečajno maso) k predlogu za začetek tega postopka priložiti poročilo o stanju premoženja. Podpis dolžnika na tem poročilu mora biti notarsko overjen.
Kljub temu, da gre po oceni pritožbenega sodišča zgolj za očitno pisno pomoto, ki se je pripetila prvostopnemu sodišču, pritožbeno sodišče nima pooblastil, da bi sodbo popravilo v skladu z 328. členom ZPP. Ker tega ni storilo prvostopno sodišče do sprejema odločitve o pritožbi, je višje sodišče navedeno kršitev moralo upoštevati kot nedopustno prekoračitev tožbenega zahtevka in je na podlagi 357. člena ZPP sodbo za prekoračeni del zahtevka 10,00 EUR spp razveljavilo.