URS člen 2, 14, 23, 25, 156. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZST-1B člen 3. ZUstS člen 23, 23/1. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27, 27/2, 27/2-1, 30, 30/2.
oprostitev plačila sodne takse - zaostreni pogoji po noveli ZST-1B
Sodišče druge stopnje meni, da zakonodajalec z novo ureditvijo pogojev za taksno oprostitev, ne da bi za to obstajal razumno utemeljen razlog, ki izhaja iz narave stvari, v bistveno enakem socialnem (zlasti premoženjskem) položaju različno obravnava posameznike pri uresničevanju ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) po načelu enakosti in prepovedi diskriminacije (14. člen Ustave), upoštevajoč socialni položaj oseb, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogle uresničevati (načelo socialne države - 2. člen Ustave). Pojasnjena neenaka obravnava je podana tudi v zvezi s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ko je sodna taksa predpisana za pravno sredstvo.
Zakonodajalec pa je po oceni sodišča druge stopnje nedopustno posegel v pravico do dostopa do sodišča in pravico do pravnega sredstva v povezavi z načelom socialne države že s tem, ko je s pojasnjeno spremembo zakonske ureditve znižal mejo upravičenosti do polne taksne oprostitve pod prag revščine.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003731
ZP-1 člen 202, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - predložitev potrdila o vključitvi v program - objektivni razlogi
Ker storilka v obravnavani zadevi sodišču ni pravočasno predložila dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program in ker pri tem tudi ni z ničemer izkazala, da dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program ni mogla pravočasno pridobiti oziroma ga pravočasno predložiti zaradi objektivnih razlogov, to je razlogov, ki ne izhajajo iz sfere njenega delovanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
spor majhne vrednosti – nepravilno zaračunana storitev – pogodbena kazen – ugotavljanje pogodbene vsebine – ugotavljanje dejanskega stanja
Ugotavljanje pogodbene vsebine pomeni ugotavljanje dejstev in torej sodi v sfero ugotavljanja dejanskega stanja, ki pa v sporu majhne vrednosti ne more biti predmet pritožbene presoje.
stroški izvedenca - ustno mnenje izvedenca - pristop na glavno obravnavo
Podaja ustnega mnenja pomeni, da je predmet komunikacije z izvedencem na glavni obravnavi obravnava dokazne teme dokaza z izvedencem. Podaja ustnega mnenja torej ne pomeni sleherne ustne komunikacije izvedenca s sodiščem.
Ker storilec k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predložil zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, temveč spričevalo o opravljenem zdravstvenem pregledu za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče utemeljeno zavrglo njegov predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
neupravičena obogatitev – pogodba v korist tretjega – najemna pogodba – navidezna pogodba
Pogodba ustvarja pogodbene obveznosti med pravdnimi strankami pogodbe. Izven tega okvirja je lahko dogovorjena korist tretjega samo, v kolikor je to s pogodbo izrecno določeno.
Tudi, če je bila najemna pogodba sklenjena s t. i. „slamnato osebo“, ne gre za navidezno pogodbo, ki ne bi imela učinkov.
solastnina – postopek delitve solastnine – način delitve – razlastitev – razlastitveni postopek
V postopku delitve solastnine ni mogoče enemu izmed solastnikov dodeliti več, kot mu pripada glede na njegov solastni delež na stvari v solastnini pred delitvijo.
V konkretnem primeru občina razlastitvenega postopka ni izpeljala, je pa enak učinek dejansko skušala doseči v postopku delitve solastnine.
efektivni delovni čas - - mobilni delavci šoferji - delovni čas
Sodišče prve stopnje je glede vprašanja delovnega časa upoštevalo le izvedensko mnenje, ki pa je nejasno glede vprašanja, katere predpise in evidence je izvedenec uporabil pri svojem izračunu. Ker gre pri mobilnih delavcih šoferjih za specifično delo in ker delavci ne opravljajo dela v prostorih delodajalca, pod njegovim nadzorom, ampak gre lahko za več dnevno odsotnost, kjer morajo vozniki sami na tahografu evidentirati trajanje posameznih opravil, ki se štejejo v delovni čas, je za mobilne delavce sprejeta specialna zakonodaja, ki natančno določa, kaj se všteva v delovni čas. Iz izvedenskega mnenja in izpovedi izvedenca izhaja, da pri izračunu ni upošteval časa za nakladanje in razkladanje, da ni upošteval evidence potnih nalogov tožene stranke in tožnika ter da je ugotovil, da je tožena stranka tožniku pri obračunavanju plače prilagajala urno postavko, tako da je tožnik vsak mesec prejel približno enako izplačilo plače. Izvedenec tako ni upošteval Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih, sodišče prve stopnje pa se ni opredelilo, zakaj je v celoti sledilo izvedenskemu mnenju. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.
Zato glede na pritožbi obeh pritožnikov le dodaja, da je v členu 287/II KZ-1B zgolj zaradi uveljavitve doslednejše rabe izrazov otrok oziroma mladoletnik, ta nadomeščena z ustreznejšo zvezo mladoletna oseba. Zato ni nobenega dvoma o tem, da določba velja za vse osebe, ki še niso polnoletne oziroma stare 18 let, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje in kar izhaja tudi iz uvodnih pojasnil Kazenskega zakonika KZ-1A in KZ-1B.
Dolžnost lastnika po kritju stroškov v zvezi s stvarjo izhaja iz lastninske pravice na stvari, dolžnost najemnika pa iz dejanske rabe stvari. Obe odgovornosti sta samostojni in neodvisni druga od druge. SZ-1 v petem odstavku 24. člena določa subsidiarno odgovornost lastnikov stanovanja, kar pomeni, da ima takšna odgovornost naravo zakonitega poroštva. Ker SZ-1 razen te nima drugih določb, ki bi natančneje določale način izpolnitve obveznosti lastnika stanovanja v razmerju do upnika najemnikovega dolga iz naslova obratovalnih stroškov stanovanja, je po mnenju sodišča druge stopnje potrebno uporabiti relevantne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanašajo na poroštvene obveznosti. V tem pogledu je treba presojati, kdaj zapade obveznost poroka. Na podlagi 1019. člena OZ, ki se po tej analogiji v predmetni zadevi lahko uporabi, sme upnik od poroka (oziroma subsidiarnega dolžnika) zahtevati izpolnitev obveznosti po tem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi in ne šele po tem, ko se na noben način ne more poplačati od najemnika, kot si to zmotno razlaga pritožba.
ugovor zoper sklep o izvršbi – opustitev odgovora na pripravljalno vlogo – pavšalne ugovorne navedbe – nezanikana dejstva – priznana dejstva – vročilnica – javna listina – domnevano dejstvo – neresnično ugotovljeno dejstvo – nepravilno sestavljena vročilnica
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, se je sodišče prve stopnje v zvezi s posameznimi pravno relevantnimi dejstvi pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 214. člena ZPP in jih štelo za priznane, ker jih tožena stranka ni (argumentirano) prerekala.
Vročilnica ima dokazno moč javne listine in dokazuje domnevano dejstvo, da je tožena stranka prejela vlogo tožeče stranke z dne 15. 2. 2011, skupaj z dokazi, ter poziv sodišča, da naj nanjo odgovori.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 97, 99, 100. ZSDU člen 91, 91/1, 91/2, 94, 94/1, 94/1-6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - uporaba kriterijev - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče prve stopnje je pravilno preverilo delovne izkušnje delavcev na sorodnih delovnih mestih, torej po naslednjem kriteriju in ugotovilo, da je imela po tem kriteriju tožnica manj delovnih izkušenj kot primerljiva delavka, zato je primerjalna delavka pravilno ohranila zaposlitev. Tožnica in primerljiva delavka sta bili primerjani po naslednjem kriteriju, ker sta po prejšnjem kriteriju obe imeli enake delovne izkušnje, tožnica kot koordinator za carinsko upravne postopke, sodelavka pa kot višji prodajni referent. Zato ne gre za vprašanje, da bi bila tožnica izločena po obeh kriterijih hkrati, kar je pojmovno nemogoče, temveč se je skupaj z drugo delavko primerjala pri delovnih izkušnjah na sorodnih delovnih mestih, potem ko sta imeli obe enake delovne izkušnje na enakih delih.
Tožena stranka je pravilno primerjala tožnico z ostalimi tremi delavci, ki so vsi imeli pogoje za zasedbo novega delovnega mesta referent v prodajni podpori I. Glede tega delovnega mesta je bil progam reševanja presežnih delavec transparenten in dokončen ter ni dokazano, da bi ponudba dela navedenim petim delavcem pri drugem delodajalcu vplivala na izbiro tožnice. Ker tožnica ni izkazala, da bi imela več delovnih izkušenj tudi pri neustreznem delovnem mestu „referent prodajni podpori II“, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, tožena stranka tožnici tudi tega delovnega mesta ni bila dolžna ponuditi.
ZPP za primere postopka prisilne poravnave nad eno od pravdnih strank ne predvideva prekinitve postopka, zato je tožeča stranka s tem, ko je opustila plačilo sodne takse po pravilno izdanem plačilnem nalogu in bila pri tem opozorjena na pravne posledice neplačila, sprožila zakonsko domnevo o tem, da je tožbo umaknila.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – več izvedenskih mnenj
Upoštevaje mnenji obeh v pravdi določenih izvedencev medicinske stroke je prepričljivo odpravljen dvom v pravilnost in strokovnost mnenja prvo določenega izvedenca, izražen po tožeči stranki s sklicevanjem na dve izvedenski mnenji izvedenca sodno medicinske stroke v drugih pravdnih zadevah, sicer za drugega oškodovanca, vendar udeleženega v isti prometni nesreči in v istem vozilu.
Po mnenju pritožbenega sodišča je razlaga besede gost, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje in obrazložilo v točki 25 sodbe, pravilna in v skladu z določbami 82. in 83. člena OZ. Sodišče je ugotovilo, da je zavarovanec tožene stranke tožnika prosil, da mu pride pomagat pri dežurstvu, torej, da mu nudi pomoč pri delu, kar pa ne pomeni, da je k zavarovancu prišel kot gost in na obisk.
OZ člen 110. ZIZ člen 20a, 21, 71, 71/1, 71/2. ZN člen 4. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 350, 350/2.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - opredelitev dolžnikovih obveznosti - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo sorazmernosti - odlog izvršbe
Splošnih načel glede na izrecna pogodbena določila, ki niso v nasprotju s kogentnimi določili zakonov, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Pravica odstopiti od kreditne pogodbe je bila v prosti dispozicija upnika, ki je navedeno možnost tudi izkoristil. Upnikovega ravnanja tako ni oceniti kot nepoštenega, sicer pa se je dolžnik s pogodbo zavezal, da bo obroke kredita redno plačeval, v kolikor pa teh, zaradi spremenjenih okoliščin, ni bil več sposoben, tega bremena ne more preložiti na upnika.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 430, 430/1, 440. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris subjekta vpisa - vročitev sklepa o izbrisu in objava na AJPES - zakonska presumpcija vročitve - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po prvem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena ZSReg na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, kar velja za obravnavano zadevo, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodni register, velja po drugem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa na spletnih straneh AJPES. Gre za (ne)izpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
Kakšne posledice ima pravnomočen sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, izhaja iz 440. člena ZFPPIPP. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra. V zakonu določenih posledic pravnomočnosti takšnega sklepa pa pritožbeno sodišče ne more spreminjati, kar pomeni, da v pritožbi zoper sklep o izbrisu takšni ugovorov, kot jih vsebuje pritožba, ne more več upoštevati.
postopek zavarovanja - predhodna odredba - zanikanje obligacijskega razmerja
Ker predstavlja zavarovanje s prehodno odredbo za dolžnika resen poseg v njegovo siceršnjo poslovanje (in lahko celo za obstoj), mora sodišče pri presojanju utemeljenosti upnikovega predloga restriktivno in z veliko strogosti preverjati, ali so podani pogoji za izdajo takšne odredbe.
Tolmačenje sodišča, da se z zanikanjem obstoja terjatve istočasno zanika tudi sam obstoj obligacijskega razmerja, je torej pravno napačno.
izbris družbe iz sodnega registra – izbrisni razlog – neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v register
Ker na naslovu, ki je vpisan v sodni register, subjekt vpisa prejema uradne poštne pošiljke, domneva iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni podana, kar posledično pomeni, da ni podan izbrisni razlog.