izredno pravno sredstvo – obnova postopka – laično izredno pravno sredstvo – pravniški državni izpit
Laično izredno pravno sredstvo je nedovoljeno že takoj ob njegovi vložitvi, saj mora vložnik oziroma njegov zakoniti zastopnik najkasneje takrat navesti in izkazati, da ima pravniški državni izpit oziroma mora biti vloga vložena po odvetniku, v nasprotnem primeru vložnika doleti zakonsko predvidena procesna sankcija, torej zavrženje takšne vloge.
stroški obratovanja in vzdrževanja - aktivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov
Upravnik je aktivno legitimiran za izterjavo stroškov obratovanja in vzdrževanja objekta le, če etažni lastniki s pogodbo o upravljanju ali s posebnim naročilom nanj preneseta svoja materialno pravna upravičenja, ali če je te stroške založil iz lastnih sredstev.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003731
ZP-1 člen 202, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - predložitev potrdila o vključitvi v program - objektivni razlogi
Ker storilka v obravnavani zadevi sodišču ni pravočasno predložila dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program in ker pri tem tudi ni z ničemer izkazala, da dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program ni mogla pravočasno pridobiti oziroma ga pravočasno predložiti zaradi objektivnih razlogov, to je razlogov, ki ne izhajajo iz sfere njenega delovanja, je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Ker je storilec globo v višini 1.000,00 EUR, zaradi neplačila katere mu je bil v predmetni zadevi določen uklonilni zapor, že plačal, je s tem namen določitve uklonilnega zapora že bil dosežen in je tudi odpadla vsakršna potreba po odstopu zadeve v prisilno izterjavo.
URS člen 2, 14, 23, 25, 156. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZST-1B člen 3. ZUstS člen 23, 23/1. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27, 27/2, 27/2-1, 30, 30/2.
oprostitev plačila sodne takse - zaostreni pogoji po noveli ZST-1B
Sodišče druge stopnje meni, da zakonodajalec z novo ureditvijo pogojev za taksno oprostitev, ne da bi za to obstajal razumno utemeljen razlog, ki izhaja iz narave stvari, v bistveno enakem socialnem (zlasti premoženjskem) položaju različno obravnava posameznike pri uresničevanju ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) po načelu enakosti in prepovedi diskriminacije (14. člen Ustave), upoštevajoč socialni položaj oseb, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogle uresničevati (načelo socialne države - 2. člen Ustave). Pojasnjena neenaka obravnava je podana tudi v zvezi s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ko je sodna taksa predpisana za pravno sredstvo.
Zakonodajalec pa je po oceni sodišča druge stopnje nedopustno posegel v pravico do dostopa do sodišča in pravico do pravnega sredstva v povezavi z načelom socialne države že s tem, ko je s pojasnjeno spremembo zakonske ureditve znižal mejo upravičenosti do polne taksne oprostitve pod prag revščine.
neupravičena obogatitev – pogodba v korist tretjega – najemna pogodba – navidezna pogodba
Pogodba ustvarja pogodbene obveznosti med pravdnimi strankami pogodbe. Izven tega okvirja je lahko dogovorjena korist tretjega samo, v kolikor je to s pogodbo izrecno določeno.
Tudi, če je bila najemna pogodba sklenjena s t. i. „slamnato osebo“, ne gre za navidezno pogodbo, ki ne bi imela učinkov.
solastnina – postopek delitve solastnine – način delitve – razlastitev – razlastitveni postopek
V postopku delitve solastnine ni mogoče enemu izmed solastnikov dodeliti več, kot mu pripada glede na njegov solastni delež na stvari v solastnini pred delitvijo.
V konkretnem primeru občina razlastitvenega postopka ni izpeljala, je pa enak učinek dejansko skušala doseči v postopku delitve solastnine.
Pogoj za določitev civilne kazni je, da je pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti. Tudi pri solidarni odgovornosti na podlagi 2. odstavka 165. člena ZASP pa mora biti ugotovljena odgovornost oziroma krivda vsakega kršilca za določeno kršitev. Za civilno kazen ne velja načelo splošne odgovornosti za kršitev avtorskih pravic ne glede na krivdo in načelo, da vsi kršilci neke pravice po drugem odstavku 165. člena ZASP odgovarjajo za celotno kršitev ne glede na stopnjo krivde vsakega.
posojilo družbenika družbi – posojilo družbi namesto lastnega kapitala – vračilo posojila pred uvedbo stečaja
Angažiranje lastnih sredstev družbenika za poplačilo obveznosti družbe ima vsekakor ekonomski učinek posojila sami družbi, saj je na ta način na samega družbenika prešla terjatev do same družbe.
Tožena stranka je zatrjevala, da so ji sukcesivno nastajali stroški, katerih povrnitev bi lahko uveljavljala od tožeče stranke. Ker pa tožena stranka teh terjatev od tožeče stranke ni uveljavljala takrat, ko so nastale, pa to pomeni, da je na tak način prav tako kreditirala tožečo stranko v obdobju, ko tožeča stranka zaradi nelikvidnosti ni bila sposobna poravnavati svojih obveznosti.
Podlaga za vrnitveni zahtevek tožeče stranke je nastopila šele z začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarska zbornica – gospodarski spor – plačilo stroškov tekočega vzdrževanja in infrastrukture
Tožeča in tožena stranka sta gospodarski zbornici, ki sta pravni osebi zasebnega prava in nista osebi iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, zato ni izpolnjen subjektivni kriterij (kriterij strank), po katerem se za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla racionalizacijo in reorganizacijo dela. Med drugim je ukinila tožnikovo delovno mesto (poleg delovnega mesta vodje skladišča), njegova dela pa prenesla na druga delovna mesta. Prenos nalog na druga delovna mesta pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni pomembno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo za drugo delovno mesto, na katero se je sicer prenesel del nalog tožnikovega delovnega mesta.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 430, 430/1, 440. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris subjekta vpisa - vročitev sklepa o izbrisu in objava na AJPES - zakonska presumpcija vročitve - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po prvem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena ZSReg na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, kar velja za obravnavano zadevo, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodni register, velja po drugem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa na spletnih straneh AJPES. Gre za (ne)izpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
Kakšne posledice ima pravnomočen sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, izhaja iz 440. člena ZFPPIPP. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra. V zakonu določenih posledic pravnomočnosti takšnega sklepa pa pritožbeno sodišče ne more spreminjati, kar pomeni, da v pritožbi zoper sklep o izbrisu takšni ugovorov, kot jih vsebuje pritožba, ne more več upoštevati.
Tožnica ni uspela dokazati, da je toženka trčila v vozilo oškodovanke s tako hitrostjo, ki bi lahko povzročila nihajne poškodbe vratne hrbtenice, kot sta jih opisovali oškodovanki.
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1. ZSSloV člen 91, 91/1. ZObr člen 93, 93/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vojska
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za takšne pogodbe pa 1. alinea 75. člena ZDR določa, da pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. S prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha tudi delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti prenehanja zaposlitve ter posledično reintegracijski in reparacijski zahtevek ni utemeljen.
ZSSloV v 1. odstavku 91. člena določa, da za pripadnike Slovenske vojske, ki jim bo prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, pristojna služba ministrstva izvaja priprave za prezaposlitev, preusposobitev in uveljavitev drugih pravic, ki jih ima pripadnik ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, določenih z ZObr in s tem zakonom. Vendar pa morebitno neupoštevanje te določbe ne pomeni, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi tega nezakonito. Sicer pa je tožnica na informativnem razgovoru pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi sama izjavila, da se ni več zmožna šolati.
Pravica do razporeditve na ustrezna dela v ministrstvu ali drugem državnem organu je na podlagi 3. odstavka 93. člena ZObr zagotovljena le vojaku, ki se mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, ne more podaljšati zaradi starosti. V skladu z 2. alineo 1. odstavka 92. člena ZObr starostna omejitev za vojake znaša 45 let, tožnica pa je ob izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, dopolnila šele 32 let. Zato tožena stranka tožnici ni bila dolžna najmanj 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka pisno ponuditi razporeditve na ustrezno delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 97, 99, 100. ZSDU člen 91, 91/1, 91/2, 94, 94/1, 94/1-6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - uporaba kriterijev - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče prve stopnje je pravilno preverilo delovne izkušnje delavcev na sorodnih delovnih mestih, torej po naslednjem kriteriju in ugotovilo, da je imela po tem kriteriju tožnica manj delovnih izkušenj kot primerljiva delavka, zato je primerjalna delavka pravilno ohranila zaposlitev. Tožnica in primerljiva delavka sta bili primerjani po naslednjem kriteriju, ker sta po prejšnjem kriteriju obe imeli enake delovne izkušnje, tožnica kot koordinator za carinsko upravne postopke, sodelavka pa kot višji prodajni referent. Zato ne gre za vprašanje, da bi bila tožnica izločena po obeh kriterijih hkrati, kar je pojmovno nemogoče, temveč se je skupaj z drugo delavko primerjala pri delovnih izkušnjah na sorodnih delovnih mestih, potem ko sta imeli obe enake delovne izkušnje na enakih delih.
Tožena stranka je pravilno primerjala tožnico z ostalimi tremi delavci, ki so vsi imeli pogoje za zasedbo novega delovnega mesta referent v prodajni podpori I. Glede tega delovnega mesta je bil progam reševanja presežnih delavec transparenten in dokončen ter ni dokazano, da bi ponudba dela navedenim petim delavcem pri drugem delodajalcu vplivala na izbiro tožnice. Ker tožnica ni izkazala, da bi imela več delovnih izkušenj tudi pri neustreznem delovnem mestu „referent prodajni podpori II“, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, tožena stranka tožnici tudi tega delovnega mesta ni bila dolžna ponuditi.
ZObr-D člen 26, 26/5, 26/6. ZObr člen 46, 88, 88/1, 98, 98.a, 98.a/3, 100.a, 100.a/2. ZSSloV člen 38, 40, 49, 49/13, 56. URS člen 23, 25, 51.
razporeditev v plačni razred - javni uslužbenci - razporeditev pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske - vojak - akt poveljevanja - pravica do pritožbe - sodno varstvo - predpis - poklicno delo v slovenski vojski - posebne določbe - pogoji za poklicno delo v vojski - plačilo za dejansko opravljeno delo
Akti imenovanja in razrešitve v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Akt o razporeditvi, s katerim je bila tožnica imenovana na formacijsko dolžnost, ne more biti predmet sodne presoje, zato se tožba v tem delu zavrže.
V petem odstavku 26. člena ZObr-D je predvideno, da se osebe, ki ne izpolnjujejo pogoja ustrezne izobrazbe in se ne šolajo, v šestih mesecih vpišejo v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe. V šestem odstavku navedenega člena je za delavca, ki na tak način ne pridobi manjkajoče izobrazbe do v pogodbi o izobraževanju določenega roka, določeno, da se v naknadnem roku razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe. Tožnica v roku, ki ga določa Zobr-D, ni pridobila ustrezne izobrazbe. Zato je tožena stranka imela pravno podlago za razporeditev tožnice na formacijsko dolžnost, za katero je izpolnjevala pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe.
Sklep ministra na izviren način ureja pravice in obveznosti pravnih subjektov (vojaških oseb), ki se v okviru Slovenske vojske lahko pravno veljavno zaposlijo tudi v primeru, da ne izpolnjujejo v ZObr predpisanih formalnih pogojev glede stopnje izobrazbe, ki se zahteva za posamezno delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost. Sklep tako vsebuje splošne in abstraktne norme, ki navzven povzročajo pravne učinke, zato ga je po materialnem kriteriju treba šteti za predpis. Ti pa morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Ker Sklep ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, že zaradi tega ni začel veljati in se tudi ni smel uporabljati. Kolikor Sklep tožene stranke kot tak ni bil objavljen, je lahko materialno pravno pravilna le odločitev, da je izpodbijana odločba o zahtevi za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja zaradi ugotavljanja kompetenc, ki temelji prav na tem Sklepu, brez pravnega učinka.
vročanje – osebno vročanje – obvestilo – subjekt vpisa v sodni register – fikcija vročitve – zamudna sodba
V kolikor bi vročevalec ravnal pravilno, bi moral postopati skladno s 6. odst. 142. čl. v zvezi s 3. odst. 139. čl. ZPP in pustiti toženi stranki obvestilo, da lahko pisanje v 15 dneh dvigne, česar pa ni storil. Vročitev tako ni bila pravilno opravljena in rok za odgovor na tožbo do dne 8. 3. 2013 še ni iztekel.
predlog za obnovo postopka - izpolnjevanje procesnih predpostavk - dokazovanje
Dokazi se izvajajo le za potrjevanje (dokazovanje) dejstev, ki služijo za odločitev o določenem vprašanju po vsebini, to pa je šele potem, ko so za odločanje po vsebini podane vse potrebne procesne predpostavke in zaradi neobstoja katere izmed njih predlog stranke ni zavržen.