redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla racionalizacijo in reorganizacijo dela. Med drugim je ukinila tožnikovo delovno mesto (poleg delovnega mesta vodje skladišča), njegova dela pa prenesla na druga delovna mesta. Prenos nalog na druga delovna mesta pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni pomembno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo za drugo delovno mesto, na katero se je sicer prenesel del nalog tožnikovega delovnega mesta.
postopek zavarovanja - predhodna odredba - zanikanje obligacijskega razmerja
Ker predstavlja zavarovanje s prehodno odredbo za dolžnika resen poseg v njegovo siceršnjo poslovanje (in lahko celo za obstoj), mora sodišče pri presojanju utemeljenosti upnikovega predloga restriktivno in z veliko strogosti preverjati, ali so podani pogoji za izdajo takšne odredbe.
Tolmačenje sodišča, da se z zanikanjem obstoja terjatve istočasno zanika tudi sam obstoj obligacijskega razmerja, je torej pravno napačno.
Zato glede na pritožbi obeh pritožnikov le dodaja, da je v členu 287/II KZ-1B zgolj zaradi uveljavitve doslednejše rabe izrazov otrok oziroma mladoletnik, ta nadomeščena z ustreznejšo zvezo mladoletna oseba. Zato ni nobenega dvoma o tem, da določba velja za vse osebe, ki še niso polnoletne oziroma stare 18 let, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje in kar izhaja tudi iz uvodnih pojasnil Kazenskega zakonika KZ-1A in KZ-1B.
materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga – obramba – dokazni postopek – listinski dokazi – spor majhne vrednosti - stroški upravljanja in obratovanja - upravnik
Listinski dokazi so namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče.
stvarna pristojnost - spori iz najemnih in zakupnih razmerij - povrnitev vlaganj v poslovni prostor
Spori iz najemnih in zakupnih razmerij so predvsem spori v zvezi s plačilom stroškov, ki niso zajeti z najemnino pa bremenijo najemnika, pa tudi odškodninski spori v katerih je najemodajalec uveljavljal škodo nastalo zaradi nepravilne oziroma malomarne rabe v najem dane stvari.
posojilo družbenika družbi – posojilo družbi namesto lastnega kapitala – vračilo posojila pred uvedbo stečaja
Angažiranje lastnih sredstev družbenika za poplačilo obveznosti družbe ima vsekakor ekonomski učinek posojila sami družbi, saj je na ta način na samega družbenika prešla terjatev do same družbe.
Tožena stranka je zatrjevala, da so ji sukcesivno nastajali stroški, katerih povrnitev bi lahko uveljavljala od tožeče stranke. Ker pa tožena stranka teh terjatev od tožeče stranke ni uveljavljala takrat, ko so nastale, pa to pomeni, da je na tak način prav tako kreditirala tožečo stranko v obdobju, ko tožeča stranka zaradi nelikvidnosti ni bila sposobna poravnavati svojih obveznosti.
Podlaga za vrnitveni zahtevek tožeče stranke je nastopila šele z začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko.
Tožnik kljub opozorilu sodišča o možnosti zavrženja njegove vloge, v kolikor je v danem roku ne bo popravil in dopolnil tako, da bo primerna za obravnavanje, tožbe ni ustrezno dopolnil. Tožba namreč kljub številnim dopolnitvam ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato jo je bilo potrebno zavreči (čl. 105 in 180 ZPP).
ZZ člen 31, 38, 39. ZVis člen 6, 6/1, 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-8, 24, 24/4. URS člen 58, 58/1.
predčasna razrešitev - dekan – javni zavod - nevestno delo - prekoračitev pooblastil - seznanitev z očitki - predhodno obvestilo
Statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredelitev javne službe v visokem šolstvu in urejanje načina njenega financiranja določa ZviS, ki v prvem odstavku 6. člena določa, da je univerza avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Zato je za presojo zakonitosti razrešitve tožeče stranke (dekanje fakultete) bistvena ureditev v ZViS, ki je v primerjavi z ZZ specialni predpis, ter ureditev v statutu univerze, katere članice je fakulteta. ZViS namreč v četrtem odstavku 24. člena določa, da dekana oziroma direktorja članice univerze imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze. ZViS nima določb o razrešitvi dekana, temveč v 3. alineji prvega odstavka 23. člena določa, da rektor skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze (8. alineja prvega odstavka 23. člena ZviS). Statut univerze v četrtem in šestem odstavku 64. člena govori o razrešitvi dekana, vendar ne določa, da bi moral rektor o predčasni razrešitvi dekana obvestiti in mu omogočiti, da se o razlogih za razrešitev predhodno izjavi. Takšna obveznost tožene stranke torej ne izhaja iz njenega avtonomnega prava. Zato je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka tožečo stranko v postopku predčasne razrešitve obvestiti o očitkih ter ji dati možnost, da se o njih izjavi, materialnopravno zmotno.
izbris družbe iz sodnega registra – izbrisni razlog – neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v register
Ker na naslovu, ki je vpisan v sodni register, subjekt vpisa prejema uradne poštne pošiljke, domneva iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni podana, kar posledično pomeni, da ni podan izbrisni razlog.
OZ člen 110. ZIZ člen 20a, 21, 71, 71/1, 71/2. ZN člen 4. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 350, 350/2.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - opredelitev dolžnikovih obveznosti - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo sorazmernosti - odlog izvršbe
Splošnih načel glede na izrecna pogodbena določila, ki niso v nasprotju s kogentnimi določili zakonov, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Pravica odstopiti od kreditne pogodbe je bila v prosti dispozicija upnika, ki je navedeno možnost tudi izkoristil. Upnikovega ravnanja tako ni oceniti kot nepoštenega, sicer pa se je dolžnik s pogodbo zavezal, da bo obroke kredita redno plačeval, v kolikor pa teh, zaradi spremenjenih okoliščin, ni bil več sposoben, tega bremena ne more preložiti na upnika.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 430, 430/1, 440. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris subjekta vpisa - vročitev sklepa o izbrisu in objava na AJPES - zakonska presumpcija vročitve - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po prvem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena ZSReg na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, kar velja za obravnavano zadevo, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodni register, velja po drugem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa na spletnih straneh AJPES. Gre za (ne)izpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
Kakšne posledice ima pravnomočen sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, izhaja iz 440. člena ZFPPIPP. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra. V zakonu določenih posledic pravnomočnosti takšnega sklepa pa pritožbeno sodišče ne more spreminjati, kar pomeni, da v pritožbi zoper sklep o izbrisu takšni ugovorov, kot jih vsebuje pritožba, ne more več upoštevati.
predlog za obnovo postopka - izpolnjevanje procesnih predpostavk - dokazovanje
Dokazi se izvajajo le za potrjevanje (dokazovanje) dejstev, ki služijo za odločitev o določenem vprašanju po vsebini, to pa je šele potem, ko so za odločanje po vsebini podane vse potrebne procesne predpostavke in zaradi neobstoja katere izmed njih predlog stranke ni zavržen.
Po mnenju pritožbenega sodišča je razlaga besede gost, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje in obrazložilo v točki 25 sodbe, pravilna in v skladu z določbami 82. in 83. člena OZ. Sodišče je ugotovilo, da je zavarovanec tožene stranke tožnika prosil, da mu pride pomagat pri dežurstvu, torej, da mu nudi pomoč pri delu, kar pa ne pomeni, da je k zavarovancu prišel kot gost in na obisk.
vročanje – osebno vročanje – obvestilo – subjekt vpisa v sodni register – fikcija vročitve – zamudna sodba
V kolikor bi vročevalec ravnal pravilno, bi moral postopati skladno s 6. odst. 142. čl. v zvezi s 3. odst. 139. čl. ZPP in pustiti toženi stranki obvestilo, da lahko pisanje v 15 dneh dvigne, česar pa ni storil. Vročitev tako ni bila pravilno opravljena in rok za odgovor na tožbo do dne 8. 3. 2013 še ni iztekel.
ZObr-D člen 26, 26/5, 26/6. ZObr člen 46, 88, 88/1, 98, 98.a, 98.a/3, 100.a, 100.a/2. ZSSloV člen 38, 40, 49, 49/13, 56. URS člen 23, 25, 51.
razporeditev v plačni razred - javni uslužbenci - razporeditev pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske - vojak - akt poveljevanja - pravica do pritožbe - sodno varstvo - predpis - poklicno delo v slovenski vojski - posebne določbe - pogoji za poklicno delo v vojski - plačilo za dejansko opravljeno delo
Akti imenovanja in razrešitve v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Akt o razporeditvi, s katerim je bila tožnica imenovana na formacijsko dolžnost, ne more biti predmet sodne presoje, zato se tožba v tem delu zavrže.
V petem odstavku 26. člena ZObr-D je predvideno, da se osebe, ki ne izpolnjujejo pogoja ustrezne izobrazbe in se ne šolajo, v šestih mesecih vpišejo v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe. V šestem odstavku navedenega člena je za delavca, ki na tak način ne pridobi manjkajoče izobrazbe do v pogodbi o izobraževanju določenega roka, določeno, da se v naknadnem roku razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe. Tožnica v roku, ki ga določa Zobr-D, ni pridobila ustrezne izobrazbe. Zato je tožena stranka imela pravno podlago za razporeditev tožnice na formacijsko dolžnost, za katero je izpolnjevala pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe.
Sklep ministra na izviren način ureja pravice in obveznosti pravnih subjektov (vojaških oseb), ki se v okviru Slovenske vojske lahko pravno veljavno zaposlijo tudi v primeru, da ne izpolnjujejo v ZObr predpisanih formalnih pogojev glede stopnje izobrazbe, ki se zahteva za posamezno delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost. Sklep tako vsebuje splošne in abstraktne norme, ki navzven povzročajo pravne učinke, zato ga je po materialnem kriteriju treba šteti za predpis. Ti pa morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Ker Sklep ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, že zaradi tega ni začel veljati in se tudi ni smel uporabljati. Kolikor Sklep tožene stranke kot tak ni bil objavljen, je lahko materialno pravno pravilna le odločitev, da je izpodbijana odločba o zahtevi za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja zaradi ugotavljanja kompetenc, ki temelji prav na tem Sklepu, brez pravnega učinka.
Zavarovanec tožene stranke ne odgovarja objektivno za vzroke škode, ki izvirajo iz samega cestišča in njene opreme, temveč odgovarja krivdno, to je ob opustitvi skrbnosti strokovnjaka pri izvajanju nadzora nad stanjem cestišča.
ZIZ člen 31, 40, 41, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - smiselna uporaba določb o opravi izvršbe - predložitev seznama premoženja - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nevarnost - prenos poslovnega deleža
Sodišče v postopku začasne odredbe ni dolžno opravljati uradnih poizvedb o dolžnikovem premoženju. Tudi določbe 31. člena ZIZ ni mogoče uporabiti smiselno v postopku zavarovanja.
Tožeča stranka ni izkazala pogojev iz 270. členu ZIZ. Navedla je le, da je toženec odsvojil svoj poslovni delež in ga 100 % prenesel na svojo sorodnico, ob tem pa ni navedla ali ga je odsvojil brezplačno ali pa je zanj prejel plačilo.
Pri tožeči stranki ni obstajal akt, s katerim bi bili opredeljeni podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost. V pogodbi o zaposlitvi se je toženec zavezal, da v času trajanja delovnega razmerja in tudi po prenehanju obdrži v tajnosti vse podatke, ki so opredeljeni v splošnih aktih delodajalca, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom pri delodajalcu, ki niso splošno znani in so mu postali znani zaradi dela pri njem. Takšna splošna in pavšalna opredelitev ne pomeni določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno, hkrati pa poslovna skrivnost skladno s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti podatki, javni po zakonu, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Sama hramba dokumentov, četudi ne sodijo v delavčev delokrog, na službenem računalniku, še ne pomeni kršitve poslovne skrivnosti. Če je bila na toženčevem računalniku najdena dokumentacija, ki ni spadala v toženčev delokrog, in je to po mnenju oziroma poslovni politiki tožeče stranke huda kršitev delovnih obveznosti, bi lahko tožeča stranka toženca sankcionirala zaradi te kršitve. Prenos dokumentov na službeni računalnik pa še ne predstavlja izkoriščanja, zlorabe ali posredovanja podatkov v okviru kršitve poslovne skrivnosti, saj mora to tožena stranka kot delodajalec dokazati.
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1. ZSSloV člen 91, 91/1. ZObr člen 93, 93/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vojska
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za takšne pogodbe pa 1. alinea 75. člena ZDR določa, da pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. S prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha tudi delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti prenehanja zaposlitve ter posledično reintegracijski in reparacijski zahtevek ni utemeljen.
ZSSloV v 1. odstavku 91. člena določa, da za pripadnike Slovenske vojske, ki jim bo prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, pristojna služba ministrstva izvaja priprave za prezaposlitev, preusposobitev in uveljavitev drugih pravic, ki jih ima pripadnik ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, določenih z ZObr in s tem zakonom. Vendar pa morebitno neupoštevanje te določbe ne pomeni, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi tega nezakonito. Sicer pa je tožnica na informativnem razgovoru pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi sama izjavila, da se ni več zmožna šolati.
Pravica do razporeditve na ustrezna dela v ministrstvu ali drugem državnem organu je na podlagi 3. odstavka 93. člena ZObr zagotovljena le vojaku, ki se mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, ne more podaljšati zaradi starosti. V skladu z 2. alineo 1. odstavka 92. člena ZObr starostna omejitev za vojake znaša 45 let, tožnica pa je ob izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, dopolnila šele 32 let. Zato tožena stranka tožnici ni bila dolžna najmanj 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka pisno ponuditi razporeditve na ustrezno delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu.