Tožnica ni uspela dokazati, da je toženka trčila v vozilo oškodovanke s tako hitrostjo, ki bi lahko povzročila nihajne poškodbe vratne hrbtenice, kot sta jih opisovali oškodovanki.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno Ker je sodišče pooblaščencu tožeče stranke vabilo vročilo, še preden je ta sodišču naznanil odpoved pooblastila, je bila vročitev pravilno opravljena.
Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi, ki temelji na kasneje razveljavljeni zakonski določbi, zaradi vložene pritožbe tožeče stranke o pravnem razmerju pravdnih strank še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato odločitev Ustavnega sodišča učinkuje tudi v konkretnem primeru, čeprav je bila izpodbijana sodba izdana, preden je Ustavno sodišče razveljavilo pravno podlago za njeno izdajo.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - zahtevek za izbris zastavne pravice - pravilo manjše vrednosti - vrednost zastavnega predmeta – pravdni stroški
Če očitno previsoko ali prenizko navedena vrednost spornega predmeta ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, ni razlogov za intervencijo sodišča.
Zato glede na pritožbi obeh pritožnikov le dodaja, da je v členu 287/II KZ-1B zgolj zaradi uveljavitve doslednejše rabe izrazov otrok oziroma mladoletnik, ta nadomeščena z ustreznejšo zvezo mladoletna oseba. Zato ni nobenega dvoma o tem, da določba velja za vse osebe, ki še niso polnoletne oziroma stare 18 let, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje in kar izhaja tudi iz uvodnih pojasnil Kazenskega zakonika KZ-1A in KZ-1B.
Do vznemirjanja je lahko prišlo le v primeru, če toženci nimajo pravice – pravnega naslova oziroma soglasja, dovoljenja tožeče stranke, da pot lahko uporabljajo. Priposestvovanje služnosti, je mogoče oziroma dovoljuje uporabo poti, zato predstavlja vprašanje obstoja služnosti predhodno vprašanje v zadevi.
OZ člen 110. ZIZ člen 20a, 21, 71, 71/1, 71/2. ZN člen 4. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 350, 350/2.
izvršilni naslov - notarski zapis - neposredna izvršljivost - opredelitev dolžnikovih obveznosti - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo sorazmernosti - odlog izvršbe
Splošnih načel glede na izrecna pogodbena določila, ki niso v nasprotju s kogentnimi določili zakonov, v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Pravica odstopiti od kreditne pogodbe je bila v prosti dispozicija upnika, ki je navedeno možnost tudi izkoristil. Upnikovega ravnanja tako ni oceniti kot nepoštenega, sicer pa se je dolžnik s pogodbo zavezal, da bo obroke kredita redno plačeval, v kolikor pa teh, zaradi spremenjenih okoliščin, ni bil več sposoben, tega bremena ne more preložiti na upnika.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarska zbornica – gospodarski spor – plačilo stroškov tekočega vzdrževanja in infrastrukture
Tožeča in tožena stranka sta gospodarski zbornici, ki sta pravni osebi zasebnega prava in nista osebi iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, zato ni izpolnjen subjektivni kriterij (kriterij strank), po katerem se za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla racionalizacijo in reorganizacijo dela. Med drugim je ukinila tožnikovo delovno mesto (poleg delovnega mesta vodje skladišča), njegova dela pa prenesla na druga delovna mesta. Prenos nalog na druga delovna mesta pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni pomembno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo za drugo delovno mesto, na katero se je sicer prenesel del nalog tožnikovega delovnega mesta.
ZSPJS člen 3, 3/5, 3.a, 3.a/3, 19. ZJU člen 147. ZDR člen 90. Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS člen 6, 6/2.
javni uslužbenci - plača - obveznost plačila - zdravnik - premestitev na drugo delovno mesto - premestitev - posebni pogoji dela - uvrščanje na podlagi posebnih pogojev dela – PPD
Po določbi tretjega odstavka 3. člena ZSPJS se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti ter kolektivnimi pogodbami. Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS v drugem odstavku 7. člena določa, da se z zdravnikom oziroma zobozdravnikom sklene pogodba o zaposlitvi za ustrezno višje oziroma nižje uvrščeno delovno mesto, če se jima pogoji dela po 7. členu tarifne priloge spremenijo. Tožena stranka je imela v navedeni določbi podlago, da s tožnico sklene novo pogodbo o zaposlitvi, ob ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje več posebnih pogojev dela za zahtevnejše delovno mesto z oznako PPD1 (delovno mesto zdravnik - specialist), saj v določenem obdobju ni izpolnila pogoja 13 ur operativnega dela tedensko, kolikor jih je potrebno za pridobitev plačnih razredov za PPD1. Zato je tožena stranka ravnala v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena tarifne priloge, ko je tožnici dala v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik - specialist PPD2 z uvrstitvijo v nižji plačni razred. Ker tožnica nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisala, ji je pravilno izdala odločbo o spremembi plačnega razreda osnovne plače. Zato tožničin tožbeni zahtevek na odpravo sklepa o spremembi plačnega razreda osnovne plače, ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 97, 99, 100. ZSDU člen 91, 91/1, 91/2, 94, 94/1, 94/1-6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - uporaba kriterijev - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče prve stopnje je pravilno preverilo delovne izkušnje delavcev na sorodnih delovnih mestih, torej po naslednjem kriteriju in ugotovilo, da je imela po tem kriteriju tožnica manj delovnih izkušenj kot primerljiva delavka, zato je primerjalna delavka pravilno ohranila zaposlitev. Tožnica in primerljiva delavka sta bili primerjani po naslednjem kriteriju, ker sta po prejšnjem kriteriju obe imeli enake delovne izkušnje, tožnica kot koordinator za carinsko upravne postopke, sodelavka pa kot višji prodajni referent. Zato ne gre za vprašanje, da bi bila tožnica izločena po obeh kriterijih hkrati, kar je pojmovno nemogoče, temveč se je skupaj z drugo delavko primerjala pri delovnih izkušnjah na sorodnih delovnih mestih, potem ko sta imeli obe enake delovne izkušnje na enakih delih.
Tožena stranka je pravilno primerjala tožnico z ostalimi tremi delavci, ki so vsi imeli pogoje za zasedbo novega delovnega mesta referent v prodajni podpori I. Glede tega delovnega mesta je bil progam reševanja presežnih delavec transparenten in dokončen ter ni dokazano, da bi ponudba dela navedenim petim delavcem pri drugem delodajalcu vplivala na izbiro tožnice. Ker tožnica ni izkazala, da bi imela več delovnih izkušenj tudi pri neustreznem delovnem mestu „referent prodajni podpori II“, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, tožena stranka tožnici tudi tega delovnega mesta ni bila dolžna ponuditi.
Pri tožeči stranki ni obstajal akt, s katerim bi bili opredeljeni podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost. V pogodbi o zaposlitvi se je toženec zavezal, da v času trajanja delovnega razmerja in tudi po prenehanju obdrži v tajnosti vse podatke, ki so opredeljeni v splošnih aktih delodajalca, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom pri delodajalcu, ki niso splošno znani in so mu postali znani zaradi dela pri njem. Takšna splošna in pavšalna opredelitev ne pomeni določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno, hkrati pa poslovna skrivnost skladno s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo biti podatki, javni po zakonu, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Sama hramba dokumentov, četudi ne sodijo v delavčev delokrog, na službenem računalniku, še ne pomeni kršitve poslovne skrivnosti. Če je bila na toženčevem računalniku najdena dokumentacija, ki ni spadala v toženčev delokrog, in je to po mnenju oziroma poslovni politiki tožeče stranke huda kršitev delovnih obveznosti, bi lahko tožeča stranka toženca sankcionirala zaradi te kršitve. Prenos dokumentov na službeni računalnik pa še ne predstavlja izkoriščanja, zlorabe ali posredovanja podatkov v okviru kršitve poslovne skrivnosti, saj mora to tožena stranka kot delodajalec dokazati.
Tožnik kljub opozorilu sodišča o možnosti zavrženja njegove vloge, v kolikor je v danem roku ne bo popravil in dopolnil tako, da bo primerna za obravnavanje, tožbe ni ustrezno dopolnil. Tožba namreč kljub številnim dopolnitvam ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato jo je bilo potrebno zavreči (čl. 105 in 180 ZPP).
ZDR člen 75, 75/1, 75/1-1. ZSSloV člen 91, 91/1. ZObr člen 93, 93/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vojska
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za takšne pogodbe pa 1. alinea 75. člena ZDR določa, da pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. S prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha tudi delovno razmerje. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti prenehanja zaposlitve ter posledično reintegracijski in reparacijski zahtevek ni utemeljen.
ZSSloV v 1. odstavku 91. člena določa, da za pripadnike Slovenske vojske, ki jim bo prenehala pogodba o zaposlitvi brez krivdnih razlogov, pristojna služba ministrstva izvaja priprave za prezaposlitev, preusposobitev in uveljavitev drugih pravic, ki jih ima pripadnik ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, določenih z ZObr in s tem zakonom. Vendar pa morebitno neupoštevanje te določbe ne pomeni, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi tega nezakonito. Sicer pa je tožnica na informativnem razgovoru pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi sama izjavila, da se ni več zmožna šolati.
Pravica do razporeditve na ustrezna dela v ministrstvu ali drugem državnem organu je na podlagi 3. odstavka 93. člena ZObr zagotovljena le vojaku, ki se mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, ne more podaljšati zaradi starosti. V skladu z 2. alineo 1. odstavka 92. člena ZObr starostna omejitev za vojake znaša 45 let, tožnica pa je ob izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, dopolnila šele 32 let. Zato tožena stranka tožnici ni bila dolžna najmanj 15 dni pred iztekom pogodbeno dogovorjenega roka pisno ponuditi razporeditve na ustrezno delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu.
ZIZ člen 31, 40, 41, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - smiselna uporaba določb o opravi izvršbe - predložitev seznama premoženja - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nevarnost - prenos poslovnega deleža
Sodišče v postopku začasne odredbe ni dolžno opravljati uradnih poizvedb o dolžnikovem premoženju. Tudi določbe 31. člena ZIZ ni mogoče uporabiti smiselno v postopku zavarovanja.
Tožeča stranka ni izkazala pogojev iz 270. členu ZIZ. Navedla je le, da je toženec odsvojil svoj poslovni delež in ga 100 % prenesel na svojo sorodnico, ob tem pa ni navedla ali ga je odsvojil brezplačno ali pa je zanj prejel plačilo.
Zavarovanec tožene stranke ne odgovarja objektivno za vzroke škode, ki izvirajo iz samega cestišča in njene opreme, temveč odgovarja krivdno, to je ob opustitvi skrbnosti strokovnjaka pri izvajanju nadzora nad stanjem cestišča.
posojilo družbenika družbi – posojilo družbi namesto lastnega kapitala – vračilo posojila pred uvedbo stečaja
Angažiranje lastnih sredstev družbenika za poplačilo obveznosti družbe ima vsekakor ekonomski učinek posojila sami družbi, saj je na ta način na samega družbenika prešla terjatev do same družbe.
Tožena stranka je zatrjevala, da so ji sukcesivno nastajali stroški, katerih povrnitev bi lahko uveljavljala od tožeče stranke. Ker pa tožena stranka teh terjatev od tožeče stranke ni uveljavljala takrat, ko so nastale, pa to pomeni, da je na tak način prav tako kreditirala tožečo stranko v obdobju, ko tožeča stranka zaradi nelikvidnosti ni bila sposobna poravnavati svojih obveznosti.
Podlaga za vrnitveni zahtevek tožeče stranke je nastopila šele z začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko.
stvarna pristojnost - spori iz najemnih in zakupnih razmerij - povrnitev vlaganj v poslovni prostor
Spori iz najemnih in zakupnih razmerij so predvsem spori v zvezi s plačilom stroškov, ki niso zajeti z najemnino pa bremenijo najemnika, pa tudi odškodninski spori v katerih je najemodajalec uveljavljal škodo nastalo zaradi nepravilne oziroma malomarne rabe v najem dane stvari.
ZPP za primere postopka prisilne poravnave nad eno od pravdnih strank ne predvideva prekinitve postopka, zato je tožeča stranka s tem, ko je opustila plačilo sodne takse po pravilno izdanem plačilnem nalogu in bila pri tem opozorjena na pravne posledice neplačila, sprožila zakonsko domnevo o tem, da je tožbo umaknila.
ZObr-D člen 26, 26/5, 26/6. ZObr člen 46, 88, 88/1, 98, 98.a, 98.a/3, 100.a, 100.a/2. ZSSloV člen 38, 40, 49, 49/13, 56. URS člen 23, 25, 51.
razporeditev v plačni razred - javni uslužbenci - razporeditev pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske - vojak - akt poveljevanja - pravica do pritožbe - sodno varstvo - predpis - poklicno delo v slovenski vojski - posebne določbe - pogoji za poklicno delo v vojski - plačilo za dejansko opravljeno delo
Akti imenovanja in razrešitve v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu. Akt o razporeditvi, s katerim je bila tožnica imenovana na formacijsko dolžnost, ne more biti predmet sodne presoje, zato se tožba v tem delu zavrže.
V petem odstavku 26. člena ZObr-D je predvideno, da se osebe, ki ne izpolnjujejo pogoja ustrezne izobrazbe in se ne šolajo, v šestih mesecih vpišejo v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe. V šestem odstavku navedenega člena je za delavca, ki na tak način ne pridobi manjkajoče izobrazbe do v pogodbi o izobraževanju določenega roka, določeno, da se v naknadnem roku razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe. Tožnica v roku, ki ga določa Zobr-D, ni pridobila ustrezne izobrazbe. Zato je tožena stranka imela pravno podlago za razporeditev tožnice na formacijsko dolžnost, za katero je izpolnjevala pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe.
Sklep ministra na izviren način ureja pravice in obveznosti pravnih subjektov (vojaških oseb), ki se v okviru Slovenske vojske lahko pravno veljavno zaposlijo tudi v primeru, da ne izpolnjujejo v ZObr predpisanih formalnih pogojev glede stopnje izobrazbe, ki se zahteva za posamezno delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost. Sklep tako vsebuje splošne in abstraktne norme, ki navzven povzročajo pravne učinke, zato ga je po materialnem kriteriju treba šteti za predpis. Ti pa morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Ker Sklep ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, že zaradi tega ni začel veljati in se tudi ni smel uporabljati. Kolikor Sklep tožene stranke kot tak ni bil objavljen, je lahko materialno pravno pravilna le odločitev, da je izpodbijana odločba o zahtevi za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja zaradi ugotavljanja kompetenc, ki temelji prav na tem Sklepu, brez pravnega učinka.