STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065382
ZZZDR člen 12, 57, 57/1, 59. ZPP člen 181, 181/2.
premoženjska razmerja med zakonci - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delež zakoncev na skupnem premoženju - zakonska domneva - ugotovitvena tožba - pravni interes
Obstoj pravnomočne odločbe je materialnopravna in ne procesna predpostavka tožbe po prvem odstavku 57. člena ZZZDR. Za pravilno uporabo materialnega prava relevantna dejstva pa se ugotavljajo tekom pravdnega postopka in odločitev sodišča temelji na dejstvih, kot so ugotovljena ob koncu glavne obravnave.
Po 36. členu ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, če sta izpolnjena dva pogoja, tako pogoj starosti kot pogoj pokojninske dobe in sicer se lahko zavarovanec upokoji pri starosti 58 let pod pogojem, da ima 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 63 let, če ima najmanj 20 let pokojninske dobe. Navedenih pogojev tožnik ne izpolnjuje. Za sporno obdobje, ko je bil tožnik s.p., namreč nima plačanih prispevkov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine ni utemeljen.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - rana - koleno - stroški za preglede in zdravilišča
Določeno zdravljenje (pregled, zdravilišče) bi moralo biti medicinsko indicirano in za tožnika potrebno, ne zgolj koristno, da bi opravičevalo povrnitev stroškov zdravljenja in drugih potrebnih stroškov na podlagi 174. člena OZ.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - dogovorjeno plačilo - pogodbeno dogovorjena cena - pozitivni pogodbeni interes
Določba 648. člena OZ daje naročniku posla pri podjemni pogodbi pravico, da lahko od posla kadarkoli odstopi, vendar pri takem odstopu daje prejemniku naročila pravico do prejema plačila, s katerim je zavarovan njegov pozitivni pogodbeni interes, zasledovan s sklenitvijo podjemne pogodbe.
ugovorni razlog - insolventnost - neobrazložen ugovor
Dejstvo, da je bil v času podajanja ugovora dolžnik insolventen, ni dejstvo, ki bi vplivalo na dovolitev izvršbe, saj plačilo zapadle terjatve ne pomeni privilegiranja upnika nasproti drugim upnikom.
ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlaga
Tretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – izpodbojna pravna dejanja – izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov – vsebina in način uveljavljanja izpodbojnega zahtevka – res iudicata – pravnomočno razsojena stvar
Izpodbijati je mogoče tudi dejanje procesne narave.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 11, 11/8, 28, 31, 39, 40, 40/1-a, 40/1-b,42.
izvršitev neposredno izvršljive odločbe z družinsko pravnega področja ene države članice v drugi državi članici - vrste neposredno izvršljivih odločb - oblike varstva v primeru protipravne ugrabitve otroka - učinek odločbe sodišča iz države izvora - postopek razglasitve izvršljivosti - potrdilo o neposredni izvršljivosti
Neposredno izvršljivi sta le dve vrsti odločb: kadar gre za pravico do stikov z otrokom po točki a) prvega odstavka 40. člena Uredbe in kadar gre za odločbo o vrnitvi otroka iz točke b) prvega odstavka 40. člena Uredbe. V vseh primerih, razen v zgoraj navedenih dveh, se sodna odločba lahko izvrši v drugi državi članici le tako, kot je določeno v 28. členu Uredbe, torej šele takrat, ko je na zahtevo katerekoli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej državi.
OZ člen 462, 464, 494. ZVKSES člen 24. ZVPot člen 37.
prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - omejitve javnopravne narave - stvarne napake - skrite napake - solidnost gradnje - rok za grajanje - prekoračitev trditvene podlage
Za omejitve javnopravne narave prodajalec odgovarja, če kupcu niso bile znane (in ne, če bi mu morale biti znane), ob pogoju, da je prodajalec vedel zanje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0075577
OZ člen 178, 179.
kršitev osebnostnih pravic – svoboda izražanja – test sorazmernosti – pravica do odškodnine – obstoj nepremoženjske škode
Zgolj kršitev osebnostne pravice še nima za posledico, da bi tožnik lahko uspel z zahtevkom na plačilo denarne odškodnine oziroma z objavo popravka. Kršitev mora biti protipravna in mora tožniku povzročati škodo, ki je pravno priznana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065393
OZ člen 505, 639.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - odstop od pogodbe - restitucija v naravi - kritni kup - generično blago
Škoda, katere povrnitev ima naročnik pravico zahtevati, je tudi tista škoda, ki mu nastane zato, ker rezultatov posla, ki bi ga moral (brez napak) opraviti podjemnik, ne more uporabljati. Prav takšna škoda je ta, ki je tožnici nastala z nakupom električnih radiatorjev, saj v kurilni sezoni 2008/2009 toplotna črpalka, ki jo je montirala tožena stranka, ni delovala.
kolektivno uveljavljanje malih glasbenih pravic – javna priobčitev avtorskega dela – civilnopravne sankcije zaradi kršitve avtorskih pravic – posredovanje sporedov uporabljenih del – prekršek
Prireditelji kulturno umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del so v 15-ih dneh po priobčitvi dolžni poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Nasprotno ravnanje pa predstavlja prekršek, ki se kaznuje s plačilom globe; ne predstavlja pa pravnega temelja za nastanek zasebnopravne (in kot takšne tudi iztožljive) obveznosti posredovanja sporedov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063813
OZ člen 633, 634, 640. ZPP člen 8, 213.
podjemna pogodba – stvarna napaka – skrite napake – jamčevalni zahtevki - manjša vrednost opravljenega posla – obligacija rezultata – lastnost končnega rezultata – nepravilna uporaba opravljenega posla – delni ugovor sočasnosti izpolnitve – zadržanje dela plačila – načelo enake vrednosti dajatev
Nepravilna uporaba opravljenega posla je tipični vzrok, ki izvira iz sfere naročnika (oziroma v tem primeru investitorja), zato izvajalec praviloma za napako opravljenega posla, ki nastane zaradi takšne uporabe, ne odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079254
ZPP člen 254. OZ člen 131, 921.
prometna nesreča – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – vzročna zveza – sodni izvedenec – postavitev drugega izvedenca
Nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Preglednost vozišča (dnevna) in nočna zaznamba, posebej v zadnjih ogledalih, so v korelaciji, vendar tako hitre vožnje po regionalni cesti kljub ravni cesti in preglednosti toženec ni mogel pričakovati, v takšni oddaljenosti (vsaj 100 m) pa tudi ne vožnje po nasprotnem voznem pasu, iz česar sledi, da toženčeva alkoholiziranost oziroma domneva alkoholiziranosti ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
ZDR-1 člen 91, 91/1, 91/3. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 11. ZSDU-A člen 67, 67.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezna zaposlitev - član sveta delavcev
Za zasedbo delovnega mesta skladiščnik kot osnovnega delovnega mesta se po novi pogodbi zahteva IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, kar je ustrezna izobrazba, pri čemer pa pogodba tudi navaja dela, ki spadajo v nižjo strokovno izobrazbo in sicer I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe. Tako dela iz pogodbe niso ustrezna dela, zato nova pogodba o zaposlitvi ni ustrezna zaposlitev iz 5. odstavka 91. člena ZDR-1, ki določa, da je ustrezna zaposlitev zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, ki je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Tožnik je bil izvoljen za člana sveta delavcev. S toženo stranko je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pri čemer iz te pogodbe izhaja, da delodajalec in delavec soglašata, da se glede pravic delavca šteje, kot da delavec ni spremenil delodajalca in mu tako gredo vse pravice iz dela in na podlagi dela po načelu kontinuitete, torej je v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi določbe ZSDU-A, ki v 67.a členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve, do spremembe delodajalca, član sveta delavcev ohrani svoj status, če pri delodajalcu prevzemniku obstajajo pogoji za njegovo imenovanje v skladu z zakonom. Tako ima tožnik imuniteto na podlagi 67.a člena ZSDU-A.
vmesna sodba – meje učinkov vmesne sodbe – temelj odškodninskega zahtevka – vzročna zveza – škoda
Sodišče prve stopnje bi moralo ob izdaji vmesne sodbe ugovore, ki se nanašajo na vprašanje vzročne zveze in vprašanje obstoja (vsaj minimalne) škode, obravnavati, saj to po izdaji vmesne sodbe zaradi njenega prekluzivnega učinka ob odločanju o višini odškodnine ni več dopustno.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075622
ZIZ člen 227, 268, 270. ZZZDR člen 52. ZZK-1 člen 99.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine – neznatna škoda – razpolaganje s skupnim premoženjem – izrek denarne kazni – pravni interes – učinek zaznambe
Ker je predpisan poseben režim razpolaganja s skupnim premoženjem, skupno premoženje strank pa še ni dokončno razdeljeno, že zakon toženca omejuje pri razpolaganju s skupnim premoženjem. S prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine zato tožencu lahko nastane le neznatna škoda.
Tožencu naložena obveznost je opustitev, za izterjavo katerem je sicer predvideno izrekanje denarnih kazni, vendar tožnica za izrekanje denarne kazni nima interesa. Takó lastninska pravica kot hipoteka se namreč na pravnoposloven način pridobita z vpisom v zemljiško knjigo, kar preprečujejo učinki zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiški knjigi.
nepremoženjska škoda – soprispevek – varnostni pas – vzročna zveza – obseg poškodb
Ker trditve tožeče stranke o tem, da bi bil v primeru uporabe varnostnega pasu zaradi prevračanja vozila obseg škode večji oziroma enak obsegu škode, kot ga je utrpela tožnica, niso dokazane, in ker je dokazana vzročna zveza med neuporabo varnostnega pasu in poškodbami oziroma obsegom poškodb tožnice, je soprispevek tožnice k nastali škodi zaradi neuporabe varnostnega pasu 20 %.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
izvedensko mnenje - izvedenec - izvedenina - nagrada
Izvedenec je v konkretnem primeru upravičen do nagrade za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega dela in ne do nagrade za izjemno zahtevno izvedensko delo.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.