Preplačilo ima praviloma za posledico prikrajšanje na eni in okoriščenje na drugi strani; če za to ni pravnega temelja, so izpolnjeni zakonski znaki neupravičene pridobitve po 190. členu OZ, prikrajšani pa ima pravico do ustreznega povračilnega zahtevka po pravilih, ki so predpisana v 191. do 198. členu OZ.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave
Pred izdajo sodbe sodišču ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (ali je tožba sklepčna - kot pri zamudni sodbi), ampak le, ali so podane splošne procesne predpostavke in ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne smejo razpolagati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK0006154
ZPP člen 105.a, 205, 205/1-1, 208, 208/1, 318, 318/1-3. OZ člen 190. ZSReg člen 8.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - vpis spremembe družbenika v sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka z družbenikom - spregled neplačila sodne takse za tožbo - neupravičena pridobitev - obogatitveni princip - nesklepčnost tožbe
1) Vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutivne, ampak deklaratorne narave. Ne glede na to, ali je prenos poslovnega deleža vpisan v sodni register ali ne, je njegov pridobitelj postal družbenik.
2) Vprašanje plačila sodne takse, v kolikor predstavlja procesno predpostavko, je stvar predhodnega preizkusa tožbe in če sodišče pomanjkljivosti glede tega (neplačilo takse) spregleda in vlogo vsebinsko obravnava, ta pomanjkljivost ne more imeti več za posledico domnevo umika (in ne zavrženja) vloge.
3) Trditve o vrednosti opravljenih vlaganj (še) ne pomenijo trditev o več vrednosti nepremičnine.
SODNE TAKSE – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070460
ZST-1 člen 3. ZDen člen 71, 72.
plačilo sodne takse – več zavezancev – solidarna obveznost – oprostitev plačila sodne takse – denacionalizacijsko razmerje – odškodninsko razmerje
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje.
Zadnji odstavek 3. člena ZST-1 določa, da je v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. Vendar v primeru, ko je taksna obveznost nekaterim od teh oseb odložena, več ni podan položaj, ko morata dve ali več oseb skupaj plačati sodno takso in zato tudi ni več podlage za nerazdelno obremenitev več oseb.
zahteva za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - izostanek z naroka - opravičen izostanek
Opravičiti izostanek z naroka ne pomeni le navedbe razloga, zaradi katerega se storilec naroka ne bo mogel udeležiti, temveč je potrebno predložiti tudi ustrezna dokazila, razlog za izostanek pa mora biti tudi objektivno opravičljiv.
ZPP člen 35, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2. ZS člen 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4.
stvarna pristojnost višjega sodišča – sklep o oprostitvi plačila sodne takse – strokovni sodelavec – pravno sredstvo – pritožba
Zoper sklep, ki ga izda strokovni sodelavec, ima stranka možnost pritožbe, o kateri odloča sodnik istega sodišča, zoper odločbo slednjega pa ima nato stranka možnost pritožbe, o kateri odloča višje sodišče.
odškodninska odgovornost države - pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – nepremoženjska škoda
Mejne vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet, in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti - učinki pravnomočnosti
Vse nepravilnosti, za katere dolžnik meni, da so se zgodile v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, bi dolžnik moral uveljavljati s pritožbo zoper tisti sklep. Sklep je tak kot je, vse morebitne nepravilnosti pa so sanirane s pravnomočnostjo tega sklepa, ki nikoli ni bil spremenjen ali razveljavljen.
ZDR člen 42, 126. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 54.
obveznost plačila - plača - plačilo za opravljeno delo - znižanje plače - delovna uspešnost - ocena dela
Tožena stranka ni imela podlage za (zakonito) izplačevanje nižje plače tožniku. Za znižanje plač tožniku ni bila dovolj ugotovitev direktorice, da tožnik ne dosega pričakovanih rezultatov. Tožnik bi moral biti ocenjevan na ustrezni podlagi, ki bi jo v predmetnem sodnem postopku bilo možno preveriti. Brez take preverljive podlage o ocenjevanju tožnikovega dela njegova plača ne bi smela biti zmanjšana zaradi osebne ocene. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike v plači utemeljen.
Ni pomemben zgolj prihodek, ki bi ga tožeča stranka ustvarila, ampak je potrebno upoštevati tudi stroške, ki bi ji ob tem nastali. Ker podatkov o slednjih (kljub ugovorom toženca) ni podala, je trditvena podlaga o višini zahtevka tako pomanjkljiva, da onemogoča njeno ugotavljanje.
OZ člen 299, 299/1, 375, 375/1, 378, 378/1, 381. ZPP člen 313.
tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost - prepoved anatocizma – pravnomočnost odločitve o stroških – paricijski rok - obresti od stroškov postopka
Obveznost povrnitve stroškov postopka nastane z odločbo sodišča, s katero je o njih odločeno. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. V takšnem primeru dolguje poleg glavnice tudi zakonske zamudne obresti. Noben zakon ne določa, v kakšnem roku mora zavezanec povrniti stroške postopka. Ta rok določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP. To je paricijski rok, torej rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti. V primeru odločanja o stroških postopka pa je to tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odstavka 299. člena OZ. Če zavezanec stroškov postopka v tem roku ne povrne, pride v zamudo in poleg stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
ZDR člen 6, 110, 110/2, 112, 112/1, 112/1-6, 187, 187/1, 191, 191/1, 204, 204/1, 204/2. ZSDP člen 48. ZUNEO člen 1, 22. ZEMŽM člen 5, 5/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina - starševstvo - diskriminacija - krajši delovni čas - posebno pravno varstvo
Odklonitev izrabe pravice do dela v krajšem delovnem času delavcu s strani delodajalca ne predstavlja prepovedane diskriminacije oziroma neenake obravnave tožnika v primerjavi z drugimi delavci. Če tožena stranka tožniku (očetu) ni omogočila izvrševanja pravice do krajšega delovnega časa, to še ne pomeni, da je bil tožnik diskriminiran oziroma manj ugodno obravnavan v primerjavi z drugimi delavci zaradi starševstva. Diskriminacija je podana, kadar je neenako obravnavanje posledica te osebne okoliščine: delavec je postavljen v slabši položaj prav zaradi starševstva, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Ker tožnik ni bil neenako obravnavan glede na osebne okoliščine, ni podan odpovedni razlog iz 6. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR, zato tožnik ni upravičen do odpravnine in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Stroški, plačani odvetniški družbi, ki nasprotnih udeležencev v tem postopku ni zastopala, niso potrebni stroški tega postopka. Enako velja za stroške izvedenke, ki sta jo angažirala nasprotna udeleženca. Ker postopek za določitev nujne poti teče v interesu predlagatelja, je na njem, da dokaže upravičenost nujne poti, zato bi sodišče na njegov predlog in stroške postavilo izvedenca in ni bilo nobene potrebe, da sta ga angažirala nasprotna udeleženca sama.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.. KZ-1 člen 38, 175, 175/1. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pravnomočna obsodilna sodba
Tožnik je zaradi izkoriščanja prostitucije posredoval pri prevzemu in nastanitvi druge osebe za prostitucijo in sodeloval pri prostituciji druge osebe, tako, da je kontroliral izvajanje prostitucije, ugotavljal dnevni zaslužek od prostitucije, sprejemal klice stranke in se s povpraševanjem strank seznanjal, vse zato, da se je prostitucija nemoteno izvajala, s prejetim denarjem pa tudi sam razpolagal in zaslužil neugotovljeno vrednost denarnih sredstev. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 1. odstavku 175. člena KZ-1 in 38. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR).
Ugotovitev delodajalca, da ima določeno dejanje znake kaznivega dejanja, ne posega na področje kazenske odgovornosti, saj predstavljata tako kazenski postopek kot postopek izredne odpovedi dva povsem ločena in neodvisna instituta. Sodišče pa je skladno z določbo 14. člena ZPP v postopku presoje izredne odpovedi vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. To pomeni, da je vezano na ugotovitve pravnomočne kazenske sodbe glede protipravnosti ravnanja tožnika, vzročne zveze med tem ravnanjem in nastankom posledic, glede nastanka prepovedane posledice ter glede prištevnosti in krivde tožnika. V izreku pravnomočne kazenske sodbe ugotovljena dejstva, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja, mora šteti za dokazana tudi delovno sodišče.
stvarna pristojnost - delodajalec - uporabnik - nezgoda pri delu
Drugotožena stranka (družba d.o.o.) dejansko ni tožnikov delodajalec, vendar pa je kljub temu pri presoji stvarne pristojnosti potrebno upoštevati dejstvo, da je tožeča stranka na dan škodnega dogodka na gradbišču delala pod nadzorom in organizacijo oziroma po navodilih drugotožene stranke, sicer pa je bil tožnik zaposlen pri prvotoženi stranki (samostojnemu podjetniku), delo pa je opravljal kot posredovan delavec pri drugotoženi stranki, na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju. Situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke c prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delu na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom.
ustavitev izvršbe – predlog za odlog izvršbe – neuspešen poskus rubeža – rok za predlog za ponovni rubež
Rok iz 88. člena ZIZ je prekluzivne narave, kar pomeni, da nastopi pravna posledica v primeru, ko upnik v predpisanem roku pri izvršitelju ne predlaga ponovnega rubeža. To velja tudi za primer, ko je upnik sicer že predlagal odlog izvršbe za obdobje oziroma v situaciji, ko je izvršba že odložena.
Delavec je v skladu z določbo 1. odstavka 132. člena ZDR upravičen do odpravnine zaradi upokojitve tudi v primeru invalidske upokojitve. Iz določbe 132. člena ZDR nikakor ne izhaja, da bi bila pravica omejena le na primere, ko se delavec starostno upokoji. Pojem „upokojitev“ se nanaša na vse primere uveljavljanja pravice do pokojnine. Zato delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina ne glede na to, na kakšni podlagi se upokojuje, tako v primeru upokojitve zaradi pridobitve pravice do starostne pokojnine kot tudi v primeru uveljavitve pravice do invalidske, družinske ali vdovske pokojnine.
ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – preizkus ločitvenih pravic – izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic – razvezni pogoj – napotitev na pravdo – izvršilni naslov – predhodna odredba – nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno, v obravnavanem primeru izjave volje upravitelja v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev in glede priznanja ločitvenih pravic pod razveznim pogojem ni mogoče interpretirati kot pritrdilne v smislu neprerekanja uveljavljanih ločitvenih pravic. Ker upravitelj ni brezpogojno priznal spornih ločitvenih pravic upnikov, je treba šteti, da je upravitelj ločitvene pravice upnikov, na katere se nanaša opomba v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev, prerekal. Upniki s pritožbo ne morejo doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic, saj je to stvar upraviteljeve odločitve in presoje. Ali obstojijo prerekane ločitvene pravice pa se bo ugotavljalo v pravdnem postopku.
Nepravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izvršilni naslov.
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ni izvršilni naslov. Sredstva zavarovanja nimajo za neposreden cilj upnikovega poplačila ampak le ustvarjanje pogojev za upnikovo kasnejše poplačilo oziroma kasnejšo dovolitev izvršbe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.