ugovorni razlog - insolventnost - neobrazložen ugovor
Dejstvo, da je bil v času podajanja ugovora dolžnik insolventen, ni dejstvo, ki bi vplivalo na dovolitev izvršbe, saj plačilo zapadle terjatve ne pomeni privilegiranja upnika nasproti drugim upnikom.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - dogovorjeno plačilo - pogodbeno dogovorjena cena - pozitivni pogodbeni interes
Določba 648. člena OZ daje naročniku posla pri podjemni pogodbi pravico, da lahko od posla kadarkoli odstopi, vendar pri takem odstopu daje prejemniku naročila pravico do prejema plačila, s katerim je zavarovan njegov pozitivni pogodbeni interes, zasledovan s sklenitvijo podjemne pogodbe.
kolektivno uveljavljanje malih glasbenih pravic – javna priobčitev avtorskega dela – civilnopravne sankcije zaradi kršitve avtorskih pravic – posredovanje sporedov uporabljenih del – prekršek
Prireditelji kulturno umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del so v 15-ih dneh po priobčitvi dolžni poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Nasprotno ravnanje pa predstavlja prekršek, ki se kaznuje s plačilom globe; ne predstavlja pa pravnega temelja za nastanek zasebnopravne (in kot takšne tudi iztožljive) obveznosti posredovanja sporedov.
razveljavitev pogodbe – ničnost pogodbe – učinkovanje ničnosti – povračilni zahtevek – kondikcija – začetek teka zastaralnega roka
Posojilna pogodba je učinkovala vse do njene pravnomočne razveljavitve. Šele s pravnomočno odločitvijo o razveljavitvi je nastala terjatev tožeče stranke, da zahteva nazaj to, kar je na podlagi pogodbe dala, začel pa je teči tudi zastaralni rok.
Tudi povračilni zahtevek na podlagi nične pogodbe ne nastane takoj, ko je izpolnitev opravljena. Ničnost pravnega posla ne učinkuje sama po sebi. Nični posli dejansko učinkujejo. Učinkujejo dokler njihova ničnost ni ugotovljena. Zato šele z ugotovitvijo, da je posel ničen, nastanejo povračilni zahtevki. Če temu ne bi bilo tako, ne bi bilo nobene potrebe po zakonskem določilu o nezastarljivosti pravice do uveljavljanja ničnosti. Če namreč stranka možnosti za uveljavitev povračilnega zahtevka nima več, tudi za ugotovitev ničnosti največkrat nima več pravnega interesa.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1 88/3, 90, 90/3, 90/4. OZ člen 11, 94. ZPP člen 181, 181/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ugotovitvena tožba - ugotovitev dejstev - zavrženje tožbe - tožbeni zahtevek
Sodno varstvo delavca, ki sprejme ponujeno novo zaposlitev s strani delodajalca, je zoženo zgolj na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, v primerjavi s sodnim varstvom, ki ga ima sicer delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga le odškodninske zahtevke. Ob upoštevanju dejstva, da delavec ohranja zaposlitev pri delodajalcu, velja omejeno sodno varstvo tudi v primeru, če delavec sprejme neustrezno zaposlitev. Tožnik ni uveljavljal pravilnih tožbenih zahtevkov. Tožbeni zahtevki, ki se nanašajo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njeno razveljavitev, na razveljavitev nove pogodbe o zaposlitvi in na ohranitev prejšnje pogodbe o zaposlitvi v veljavi, so tako, razen v delu presoje utemeljenosti odpovednega razloga, nesklepčni.
Tožnik je v tožbi postavil zahtevek na ugotovitev neustreznosti nove zaposlitve. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikovo tožbo v tem delu zavreči. Ugotovitev neustreznosti zaposlitev namreč po vsebini predstavlja ugotavljanje dejstev, tak zahtevek pa je glede na določbo prvega odstavka 181. člena ZPP nedopusten. Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev (ne)obstoja celotnega, kompleksnega pravnega razmerja ali le posamezne pravice oziroma upravičenja, ni pa možno zahtevati z ugotovitveno tožbo zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev. Sodišče namreč v sodni izrek ne sprejme ugotovitve o dejanskem stanju marveč le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnik bi lahko, če meni, da mu je bila ponujena neustrezna zaposlitev, uveljavljal zgolj zahtevek na plačilo sorazmernega dela odpravnine na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZDR.
neprerekane trditve - skrbnost dobrega strokovnjaka - oskrba s pitno vodo
Iz določbe drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izhaja obveznost stranke, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka. Če jih ne, se štejejo takšna dejstva za priznana.
Okoliščina, da je toženčeva imuniteta (in s tem procesna ovira) obstajala v trenutku vložitve tožbe (ki ni bila zavržena), ni razlog, da bi bila ta zavržena sedaj (ko te ovire za vodenje postopka ni več).
dolg iz zapuščine – odgovornost za dolgove zapuščine – pasivna legitimacija
Do delitve zapuščine dediči z zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno. Dolg, ki iz takega skupnega premoženja nastaja, ima status dolga iz zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči enako kot za zapustnikove dolgove. Ni odločilno, ali bo iz zapuščine toženec kaj podedoval ali ne. Pomembno je, da je dedič in da iz tega razloga odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.
protipravno vznemirjanje lastninske pravice - služnostna pravica - soglasje lastnika - vzpostavitev prejšnjega stanja
Toženec v letu 2005 za poseg v nepremičnino v solasti tožnika v obliki položitve novega nizkonapetostnega kabla po delu te nepremičnine ni imel služnostne pravice niti soglasja tožnika, zato navedeni poseg predstavlja protipravno vznemirjanje tožnika v smislu 99. člena SPZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065395
OZ člen 562, 562/1, 568, 568/2. ZPP člen 286.
pogodba o preužitku - razveza pogodbe o preužitku - spremenjene razmere - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - prekluzija
Ob dejstvu, da pred sklenitvijo pogodbe pogodbene stranke niso bivale skupaj niti to ni bilo pogodbeno dogovorjeno za primer toženčeve poroke, neuresničena pričakovanja tožnikov glede skupnega bivanja ne predstavljajo pravno relevantnih spremenjenih razmer, ki bi narekovale razvezo pogodbe o preužitku.
podjemna pogodba - naročnik - zavezanec za plačilo – obligacijska terjatev – lastnik – dokazno breme – neprimeren dokaz
Zavezanec plačila za opravljeno delo je naročnik. Lastništvo nepremičnine, v kateri je tožeča stranka v okviru pogodbe o delu opravljala pogodbeno določena dela, na vtoževano terjatev ne vpliva, ker gre v obravnavani zadevi za obligacijsko terjatev, ki ni vezana na lastninsko pravico na nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079254
ZPP člen 254. OZ člen 131, 921.
prometna nesreča – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – vzročna zveza – sodni izvedenec – postavitev drugega izvedenca
Nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Preglednost vozišča (dnevna) in nočna zaznamba, posebej v zadnjih ogledalih, so v korelaciji, vendar tako hitre vožnje po regionalni cesti kljub ravni cesti in preglednosti toženec ni mogel pričakovati, v takšni oddaljenosti (vsaj 100 m) pa tudi ne vožnje po nasprotnem voznem pasu, iz česar sledi, da toženčeva alkoholiziranost oziroma domneva alkoholiziranosti ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Odlok MOL o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske službe vzdrževanja občinskih cest je zadostna podlaga za ugotovitev, da je dolžnostno ravnanje naloženo (tudi) koncesionarju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0070496
ZFPPIPP člen 35, 42, 42/1, 42/5, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2.
odškodninska odgovornost poslovodnega organa – odgovornost zaradi neplačila terjatve izbrisane družbe - predpostavke odškodninske odgovornosti
Predpostavka za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva po 1. točki prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 442. člena ZFPPIPP je podana ravno v primeru, ko poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka oziroma pred začetkom postopka izbrisa ni opravilo dejanj iz 35. do 39. člena tega zakona, ki bi zagotovile finančno prestrukturiranje družbe, med drugim tudi z zagotovitvijo povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, če je to potrebno, oziroma vsaj preverilo možnost takšnega postopanja s pripravo poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi takšnih opustitev ali dejanj poslovodstva škodo, ki je enaka znesku njegove terjatve.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - plomba - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pri ugotavljanju pravočasnosti vložitve tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj ni odločilen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, temveč vpis plombe, s katerim stranka predlaga vknjižbo lastninske pravice na podlagi spornega pravnega posla.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130. ZUstS člen 44, 44/1, 45, 45/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Razveljavitev 1. odstavka 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ureja pravico do zdravljenja v tujini, je začela učinkovati od naslednjega dne po objavi odločbe Ustavnega sodišča, tj. od 22. 3. 2014. V konkretnem socialnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za priznanje pravice do zdravljenja v tujini in do povračila stroškov v zvezi s takšnim zdravljenjem, do tega dne ni bilo pravnomočno odločeno, zato se 1. odstavek 135. člena Pravil ne uporablja za konkretni socialni spor. Ker je tožena stranka za odločitev o utemeljenosti zahtevka za priznanje pravice, kot jo je uveljavljal tožnik, uporabila to določbo, sta izpodbijani odločbi tožene stranke nezakoniti.
plačilo razlike plača - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - bistvena kršitev določb postopka - prekluzija
Sodišče prve stopnje je na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, da se toženi stranki dodeli rok 15 dni za izjasnitev o navedbah v sprejeti pripravljalni vlogi in za podajo odgovora na vprašanje sodnice v zvezi z akti tožene stranke. Iz predloženega spisa pa tudi izhaja, da je tožena stranka posredovala prvo pripravljalno vlogo v roku, in v njej dejansko odgovorila na navedbe tožeče stranke in predlagala izvedbo dokazov. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi te predlagane dokaze. Tožena stranka je namreč spoštovala postavljeni rok, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje in odgovorila na navedbe tožeče stranke, ki je predložila svojo vlogo na naroku za glavno obravnavo.
V 129. členu ZZZDR je določeno, da mora biti sodno določena preživnina v ravnovesju med tremi sklopi pravno relevantnih okoliščin, in sicer med ugotovljenimi stroški za zadovoljitev potreb preživninskega upravičenca in ugotovljenimi materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev. Če kakšen od navedenih sklopov ni ugotovljen, ni mogoče ugotoviti ravnovesja med njimi. V takšnem primeru odločitve o določitvi preživnine ni mogoče preizkusiti.
Do odstopa od mandatne pogodbe je bil toženec upravičen skladno z določbo 783. člena OZ in 12. člena Zakona o odvetništvu, po katerem lahko odvetnik v vsakem času odpove pooblastilo.