ZDSS-1 člen 63, 72, 72/1, 72/2, 75. ZPP člen 274, 274/1.
obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki - zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - molk organa
Tožnik ni postopal v skladu z določbo 2. odstavka 72. člena ZDSS-1, saj po preteku roka iz 256. člena ZUP (po tej določbi mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo) ni vložil nove zahteve tako, da ob vložitvi tožbe tudi še ni moglo preteči nadaljnjih sedem dni od ponovne zahteve za odločitev toženca o vloženi pritožbi. Zato niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe v primeru tako imenovanega molka organa, v posledici česar je potrebno tožnikovo tožbo na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP oziroma 75. člena ZDSS-1 zavreči.
odškodninska odgovornost - odgovornost imetnika živali - domača žival - imetnik psa - dolžno nadzorstvo - skupno gospodinjstvo
Pes je škodni dogodek povzročil, njegov imetnik pa za njegovo varstvo in nadzorstvo ni poskrbel, zato je odgovoren za nastalo škodo in jo je dolžan povrniti oziroma jo je dolžna povrniti prvotožena stranka v skladu z zavarovalno pogodbo.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do sodelovanja v postopku – nepopolna vloga – načelo pomoči prava neuki stranki – vrnitev v prejšnje stanje
Vloga za brezplačno pravno pomoč, o kateri še ni odločeno, ter nenadna in nepredvidljiva bolezen stranke, ki v postopku (še) nima odvetnika, so okoliščine, ki bi utemeljevale morebitni strankin predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP. To je hkrati zadosten razlog za preložitev naroka zaradi obvestila stranke, da se naroka ne more udeležiti. Nedokumentirana vloga toženki kot laični stranki v konkretnih okoliščinah (ko je šlo za prvi in edini v tem postopku opravljeni narok) ne more biti v škodo. Kot prava neuko stranko bi moralo namreč sodišče paziti na njene procesne pravice (12. člen ZPP), jo pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge z dokazili po 108. členu ZPP, narok pa preložiti na določen čas.
Tožnik (invalid III. kategorije) na dan nastanka invalidnosti ni dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta. Zato ne izpolnjuje enega od pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Obveznosti drugega in tretjega toženca plačati vtoževano terjatev dokazujeta osebni menični izjavi drugega in tretjega toženca, iz katerih jasno izhaja, da sta se tako drugi kot tretji toženec osebno pisno zavezala kot poroka in plačnika za obveznosti prvega toženca do družbe B. d.o.o., na podlagi citirane posojilne pogodbe.
OZ člen 179, 179/2. ZDR člen 6a, 6a/1, 45, 45/3. ZDR-1 člen 8.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodnina - višina odškodnine - kaznovalna funkcija - varovanje dostojanstva delavca pri delu
V skladu s členom 45/3 ZDR je bil delodajalec delavcu v primeru trpinčenja odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodnina za nepremoženjsko škodo po določbah civilnega prava nima kaznovalne funkcije. Šele 8. člen novega ZDR-1 je določil, da je namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu tudi odvračanje delodajalca od ponovnih kršitev.
podjemna pogodba - naročnik - zavezanec za plačilo – obligacijska terjatev – lastnik – dokazno breme – neprimeren dokaz
Zavezanec plačila za opravljeno delo je naročnik. Lastništvo nepremičnine, v kateri je tožeča stranka v okviru pogodbe o delu opravljala pogodbeno določena dela, na vtoževano terjatev ne vpliva, ker gre v obravnavani zadevi za obligacijsko terjatev, ki ni vezana na lastninsko pravico na nepremičnini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063813
OZ člen 633, 634, 640. ZPP člen 8, 213.
podjemna pogodba – stvarna napaka – skrite napake – jamčevalni zahtevki - manjša vrednost opravljenega posla – obligacija rezultata – lastnost končnega rezultata – nepravilna uporaba opravljenega posla – delni ugovor sočasnosti izpolnitve – zadržanje dela plačila – načelo enake vrednosti dajatev
Nepravilna uporaba opravljenega posla je tipični vzrok, ki izvira iz sfere naročnika (oziroma v tem primeru investitorja), zato izvajalec praviloma za napako opravljenega posla, ki nastane zaradi takšne uporabe, ne odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075587
OZ člen 2, 81, 364. ZOdv člen 17.
pogodba o odvetniških storitvah – plačilo za odvetniške storitve – pogodbena določitev plačila – obligacija rezultata – dispozitivnost Odvetniške tarife – avtonomija pogodbenih strank – zastaranje – pripoznava dolga
Med strankama je bila dogovorjena t.i. imenovana obligacija rezultata (v skladu s katero je bila toženka do plačila za svoje storitve upravičena le, če bi bil dosežen predviden rezultat – to je pridobitev lastniškega deleža 50% + eno delnico s strani tožnika). Kogentne določbe, ki bi prepovedovala tak dogovor, ni.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-8, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 38, 39, 135. URS člen 50, 50/2, 51, 51/1, 51/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljena v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - odločba ustavnega sodišča - duševne motnje - transseksualizem
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so pravico do povračila stroškov zdravljenja v tujini v času vložitve zahtevka urejala v 135. členu, ki pa ga je Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-25/14 (Up-1303/11) z dne 21. 3. 2014 v prvem odstavku razveljavilo. Navedlo je, da tožena stranka (zavod) za ureditev pogojev, pod katerimi posameznik lahko uresničuje pravico iz zdravstvenega varstva, na podlagi izvršilne klavzule (ali t.i. bianco pooblastila) iz 26. čl. ZZVZZ ni in ne more biti pooblaščena, ker bi bilo tako pooblastilo v neskladju s 1. in 2. odst. 51. člena Ustave RS. Tako lahko le zakon določi pogoje, pod katerimi se zdravljenje zagotavlja, kot tudi uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva v primeru zdravljenja v tujini. ZZVZZ v spornem obdobju, razen tega, da je določil, da je v primeru zdravljenja v tujini zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev najmanj v višini 95 %, pravice do zdravljenja v tujini ni natančneje določal, zato je potrebno v konkretnem primeru uporabiti splošne določbe ZZVZZ in Pravil, ki se nanašajo na zdravljenje bolezni v Sloveniji in posledično upravičenost do povračila stroškov takšnega zdravljenja.
Tožnica, ki se je rodila kot moški, se v tujini (Nemčija), kjer začasno prebiva, zdravi pod diagnozo transseksualizem. Zaradi poraščenosti ji je bila izvedena epilacija obraznih dlak, za katero v tem sporu zahteva povračilo stroškov od tožene stranke. Nesporno ima tožnica že po Ustavi RS pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon (51. čl. Ustave RS). Iz 8. alineje 1. odst. 23. čl. ZZVZZ izhaja, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev tudi za zdravljenje duševnih bolezni. Iz 1. tč. 1. odst. 25. člena Pravil izhaja, da storitve estetskih operacij sodijo med pravice iz obveznega zavarovanja, če so potrebne zaradi zdravljenja bolezni in so povezane tudi z odpravo funkcionalnih prizadetosti. Tožnica pa ima že ipso lege pravico do zdravstvenih storitev, ki so po protokolu oz. splošno sprejeti metodi zdravljenja po medicinski doktrini tako v Sloveniji kot tujini predvidene za zdravljenje določene duševne bolezni, v konkretnem primeru transseksualizma.
Odprava prekomerne poraščenosti s pomočjo epilacije storitev se krije z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, če je po splošno sprejeti metodi zdravljenja po medicinski doktrini potrebna za zdravljenje transseksualizma. Ali gre v obravnavani zadevi za takšen primer, pa ni bilo ugotovljeno niti s strani tožene stranke v predsodnem postopku niti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
izvedensko mnenje - izvedenec - izvedenina - nagrada
Izvedenec je v konkretnem primeru upravičen do nagrade za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega dela in ne do nagrade za izjemno zahtevno izvedensko delo.
Po 36. členu ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, če sta izpolnjena dva pogoja, tako pogoj starosti kot pogoj pokojninske dobe in sicer se lahko zavarovanec upokoji pri starosti 58 let pod pogojem, da ima 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 63 let, če ima najmanj 20 let pokojninske dobe. Navedenih pogojev tožnik ne izpolnjuje. Za sporno obdobje, ko je bil tožnik s.p., namreč nima plačanih prispevkov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine ni utemeljen.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - rana - koleno - stroški za preglede in zdravilišča
Določeno zdravljenje (pregled, zdravilišče) bi moralo biti medicinsko indicirano in za tožnika potrebno, ne zgolj koristno, da bi opravičevalo povrnitev stroškov zdravljenja in drugih potrebnih stroškov na podlagi 174. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065414
ZPP člen 7, 212. OZ člen 649. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 22, 103.
gradbena pogodba - cena na enoto - pogodbeno dogovorjena cena - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo
Tožnica bi morala izrecno navesti, katera zaračunana dela so bila dodatna, katera presežna (predvidljiva oziroma nepredvidljiva) in katera pogodbena, katerih plačilo je bilo zadržano. Trditvene podlage namreč ne more nadomestiti izpoved pravdnih strank. Sklicevanje na dokaz (npr. vpogled v gradbeno dokumentacijo) kot del trditvene podlage po sodni praksi pa je mogoče le v primeru, ko to stranka v svojih trditvah izrecno navede, hkrati pa bi bilo povzemanje vsebine takšnega dokaza v tožbo neracionalno zaradi njegove obsežnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0078766
SPZ člen 48, 70, 70/2.
delitev stvari v solastnini - spor o deležu - pritožba - pravni interes - tržna vrednost dela nepremičnine s prizidkom - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Pri prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice, tako da za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu veže stranke, udeležence v materialnem smislu in sodišče.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0012061
ZDR člen 6, 6/1, 6/5, 6/7, 204, 204/5. ZJU člen 5. ZPol člen 67, 67.b.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - nepremoženjska škoda - razžalitev dobrega imena in časti - izgubljeni dobiček - premoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - javni uslužbenci - neizbrani kandidat - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas. Zato toženi stranki ni mogoče očitati diskriminacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, saj to prenehanje ni bilo pogojeno z nobeno od osebnih okoliščin tožnice (člen 6/1 ZDR), temveč z iztekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena.
Tožnica s tem, ko zatrjuje, da je bila s strani tožene stranke diskriminirana, ker z njo ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas za dobo petih let, zahteva sodno varstvo kot neizbrani kandidat. Razlikovanje med zahtevo za sodno varstvo, ki jo poda delavec in neizbrani kandidat, pa je pomembno zaradi različne zakonske ureditve v zvezi z vložitvijo takšne zahteve. Neizbrani kandidat lahko glede na člen 204/5 ZDR, ki je z ozirom na splošna pravila civilnega prava o odškodninski odgovornosti, ki jih opredeljujejo določbe OZ specialna določba, tožbo v zvezi z zatrjevano diskriminacijo vloži le v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca (o neizbiri). Ta rok je materialni prekluzivni rok, katerega zamuda ima za posledico zavrženje tožbe. Na ta rok pazi prvostopenjsko sodišče po uradni dolžnosti.
Toženi stranki ni mogoče očitati diskriminacije v zvezi s tem, da s tožnico ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto, saj tožnica glede na odločbo ZPIZ (s katero je bila tožnici, invalidki III. kategorije priznana pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oziroma na drugo delovno mesto z omejitvijo dela) tega dela ni bila zmožna opravljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL0075597
URS člen 33.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - načelo pravnomočnosti - pravica do zasebne lastnine
Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, je kršitev pravice do zasebne lastnine.
V pravdnem postopku ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopkih denacionalizacije.