Prepoved prekoračitve iz navedene zakonske določbe (šesti odstavek 285.č člena ZKP) se nanaša samo na kazensko sankcijo, predlagano za kaznivo dejanje, ki je bilo priznano, medtem ko so vsa ostala ali nadaljnja ravnanja sodišča v zvezi s to sankcijo odvisna od zakonskih pogojev, ki morajo biti predhodno izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0077028
OZ člen 512. SPZ člen 66, 66/3.
zakonita predkupna pravica - predkupni upravičenec - obvestilo o prodaji - pogoji prodaje
Le če so predkupnemu upravičencu znani pogoji prodaje, lahko presodi, ali bo uveljavljal predkupno pravico ter zahteva, da se pogodba razveljavi in z njim sklene nova pogodba in stvar pod enakimi pogoji proda njemu.
taksa za nasprotni izvršilni predlog – zavrženje predloga – zahteva za vračilo sodne takse – upravičenec do vračila sodne takse
Določbe 32. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), da ima pravico zahtevati vrnitev takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati ali je plačal takso večjo od predpisane itd., ni mogoče razlagati dobesedno v smislu tega, kdo je fizično izvršil plačilo, temveč v korist katere osebe (stranke) je bila taksa plačana.
OZ člen 436, 436/1, 451, 451/1, 452, 458, 458/1, 458/2, 459, 459/1.
kraj izročitve - izročitev prevozniku - prebivališče tožnika - prodajna pogodba - neplačilo - nepravilna izpolnitev - nekvalitetna dobava - aktivna legitimacija - kraj izročitve ni bil dogovorjen - nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja
Ker kraj izročitve hrušk med pogodbenima strankama ni bil dogovorjen, je prvostopno sodišče pravilno, izhajajoč iz določbe prvega odstavka 451. člena in 452. člena OZ, presodilo, da je kraj izročitve naselje Z., kjer je prebivališče tožnika in kjer so bile hruške izročene prevozniku.
delno izpodbijanje odločbe – vrednost spora – višina sodne takse
Če ni pritožbene izjave o tem, kateri del odločbe se izpodbija, velja domneva, da se obseg izpodbijanja v celoti pokriva s pritožbenim interesom. Kadar se zoper sodbo pritožuje stranka, ki ni uspela v določenem delu, v pritožbi pa navede, da se pritožuje zoper sodbo, sodišče torej lahko šteje, da odločbo izpodbija samo v delu, v katerem ni zmagala.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic v obsegu kot ob podržavljenju - vrnitev pravnemu nasledniku - naknadno najdeno premoženje - izvedba dedovanja po ZD - dedovanje nepremičnin v naravi
Upoštevanje, da je odškodnina premoženjska pravica, in da vsi tožniki nastopajo v svojstvu pravnih naslednikov upravičencev ter glede na dikcijo 8. člena ZPVAS ne more biti dvoma, da odškodnina predstavlja naknadno najdeno premoženje in se bo zanjo moralo izvesti dedovanje po ZD, tako kot to velja za nepremičnine. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožniki vtožujejo izplačilo odškodnine v svojo korist, ne more biti utemeljen.
Da bi bilo neko ravnanje protipravno ni potrebno, da ima pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu. Tako stališče je namreč preozko. Protipravno ravnanje je vsako ravnanje (aktivno ali opustitev), ki odstopa od standarda (v tem primeru poklicne) skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škodnega dogodka oziroma škode (primerjaj II Ips 744/2007).
Namen obličnosti pri poroštveni izjavi je v varstvu poroka pred nepremišljenostjo. Poroštvena pogodba obremenjuje samo poroka, ne pa tudi upnika, pri čemer porok za svoje poroštvo ne prejme plačila. Ker neodplačno jamči za tujo obveznost, ga zakonska določba varuje pred prenagljeno odločitvijo in pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. Interes drugega toženca kot poroka v tej zadevi ni bil v ničemer prizadet, saj je brez dvoma vedel za glavno obveznost, za katero se je zavezal kot porok. Če interes toženca ni bil v ničemer prizadet, pa ni razloga, da bi se poroštveni izjavi odrekla veljavnost.
OZ člen 62, 165, 378, 378/1, 943, 943/2. ZOZP člen 20a.
rok za reševanje odškodninskega zahtevka
Ureditev po 20.a členu ZOZP, o trimesečnem reševanju odškodninskega zahtevka in odlogu zamude zavarovalnice za ta čas, je specialna, za čas po izteku tega roka pa velja splošna določba drugega odstavka 943. člena OZ, po kateri začne teči 14 dnevni rok za izpolnitev obveznosti zavarovalnice potem, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek.
Po 1. odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Toženka je bila na narok dne 21. 8. 2013 pravilno vabljena in v vabilu tudi opozorjena na posledice morebitnega izostanka, sodišče prve stopnje pa je na tem naroku že razpolagalo z odločbo Bpp 317/2013 Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kjer je sodišče toženki prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnilo. Razlogi kot so njeno slabo poslovno stanje in dejstvo, da (še) ne razpolaga s poslovno dokumentacijo, pri čemer toženka ni navedla, za kakšno poslovno dokumentacijo sploh gre in kako naj bi ta vplivala na predmetni postopek, pa ne predstavljajo upravičenih razlogov za preložitev naroka v smislu 116. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 115. člena ZPP.
Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Zato z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha.
SPZ člen 9, 10, 99, 217, 217/1, 217/2, 269, 269/1. ZTLR člen 44, 44/2, 54, 72.
pridobitev služnostne pravice – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – trditveno in dokazno breme
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje samo poštena oziroma dobroverna oseba. V dobri veri je tisti, ki ve oziroma mu ni treba vedeti, da stanje vpisov v zemljiško knjigo ni točno. Okoliščine, ki zanikajo dobro vero, je treba presojati v vsakem konkretnem primeru. Dvom v zemljiškoknjižno stanje lahko spodbudi posestno stanje ali izjava tretje osebe o tem, da kdo ima ali si lasti pravico na nepremičnini. V slabi veri je lahko tudi tisti, ki ki zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice.
Trditveno in dokazno breme, da tožnica ob nakupu ni bila v dobri veri, je bilo na tožencih.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0078456
SPZ člen 249, 253. ZZK-1 člen 6. ZPP člen 458, 458/1.
stvarno breme – pogodbena podlaga – publicitetno načelo – spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja
Tožena stranka je sama, po lastni volji, kupila nepremičnino, obremenjeno s stvarnim bremenom. Lastnik obremenjene nepremičnine odgovarja s to nepremičnino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena. V kolikor obveznost lastnika obremenjene nepremičnine temelji tudi na pogodbeni podlagi, zanjo odgovarja tudi osebno, na podlagi obligacijskega razmerja z upravičencem. V obravnavanem primeru tožnik uveljavlja odgovornost z nepremičnino in ne osebne odgovornosti. Ali je tožena stranka za plačilo zavezana tudi na pogodbeni podlagi, tako ni pomembno.
Izvedenec je v obravnavanem primeru priglasil plačilo meritev drsnosti tal in priložil račun družbe, ki je navedeno storitev opravila – torej dokazilo, iz katerega je razvidno ustrezno obračunavanje. Takšni stroški ne spadajo niti med tako imenovane „ostale materialne stroške“, ki se ovrednotijo največ do višine 15% od odmerjene nagrade niti ne v nagrado za izdelavo izvedenskega mnenja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003724
ZPrCP člen 107, 107/12. ZP-1 člen 26, 26/6.
odklonitev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - seznanjenost s sankcijami - omilitev sankcij - posebne olajševalne okoliščine
Za oceno, da obstaja sum vožnje pod vplivom mamil, zadošča, da policist v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna en znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu.
Zgolj nezavedanje oziroma neseznanjenost z višino globe oziroma ostalih sankcij udeleženca cestnega prometa ne razbremeni odgovornosti za storjeni prekršek in obveznosti ravnanja po odredbi policista. Za očitek o krivdi je namreč pomembna seznanjenost z dolžnostnim ravnanjem in ne s sankcijo.
Že iz samega pojma besede „posebne“ izhaja, da morajo biti za omilitev globe podane takšne olajševalne okoliščine, ki po svoji naravi, obsegu ali kakovosti bistveno odstopajo od splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih sodišče sicer upošteva v skladu s 26. členom ZP-1 pri odmeri sankcij za storjeni prekršek.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZZZDR člen 50, 124.
oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - družinski člani - mesečni povprečni dohodek na člana družine
Za odločitev o delni oprostitvi plačila sodnih taks je odločilno tudi premoženjsko stanje dolžnikove žene in njegovih polnoletnih otrok, ki so po ZZZDR v skladu s svojimi zmožnostmi dolžni preživljati dolžnika, to pa je konkretizirano prav z uporabo kriterija mesečnega povprečnega dohodka na člana družine.
Navedba, da dolžnik ne more izsiliti od svojih družinskih članov izjave o njihovem premoženjskem stanju, na odločitev v zadevi ne vpliva.
zahteva za sodno varstvo – pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo – nedovoljena pritožba – uveljavljanje premoženjsko pravnega zahtevka
Prekrškovni organ v uvodu pritožbe sicer navaja, da sodbo Okrajnega sodišča v Piranu izpodbija iz pritožbenih razlogov 1., 2. in 4. točke 154. člena ZP-1, vendar je iz vsebine pritožbenih navedb razvidno, da se le te dejansko nanašajo na uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1. Iz tega razloga pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1, pritožba prekrškovnega organa zoper sodbo sodišča, s katero je bilo zahtevi za sodno varstvo ugodeno, ni dovoljena.
Očitek prekrškovnega organa, da je bila z odločitvijo sodišča prve stopnje onemogočena pravica oškodovanca do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka, ni utemeljen, saj oškodovanca ni med upravičenci do vložitve zahteve za sodno varstvo (59. člen ZP-1), prav tako ga ne omenjajo določbe 65. člena ZP-1, ki se nanašajo na odločanje sodišča o zahtevi za sodno varstvo. Sicer pa za oškodovanca to ni ovira, da ne bi mogel eventualnega zahtevka uveljavljati v pravdi.