ZPP člen 77, 77/2, 78, 82, 83, 83/2. ZZZDR člen 209, 209/2.
odvzem poslovne sposobnosti - zakoniti zastopnik – začasni skrbnik – stalni skrbnik - skrbnik za posebni primer – procesna legitimacija
Položaj skrbnice za posebni primer v tem postopku je bil primerljiv s položajem začasnega skrbnika, ki ga postavi sodišče osebi, zoper katero se začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Ker je v obravnavanem primeru postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti končan in je tožeča stranka postavljena pod skrbništvo, je s postavitvijo stalnega skrbnika odpadla potreba, da ga v tej pravdi zastopa skrbnica za posebni primer.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - vračunanje v dedni delež
Predmet dedovanja niso denarna sredstva zap. vdove, zato sodišče v zapuščinskem postopku po pokojnem ne more (in ne sme) ugotavljati obsega sredstev zap. vdove na njenih računih na podlagi zgolj navržene trditve, da gre pri teh sredstvih za skupno premoženje zapustnika in zap. vdove.
neprava obnova kazenskega postopka – nedopustnost združitve kazni s prestanim priporom v drugi kazenski zadevi
Na predlagani način se sme spremeniti le pravnomočna sodba in ni mogoče združevati kazni izrečene s pravnomočno sodbo s prestanim priporom v drugi kazenski zadevi. S tako imenovano nepravo obnovo kazenskega postopka se namreč spreminja samo odločba o kazni, medtem ko pripor ni kazen, pač pa eden od ukrepov za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka.
zahteva za sodno varstvo – pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo – nedovoljena pritožba
Okrajno sodišče je o zahtevi za sodno varstvo storilke odločalo kot pritožbeni organ zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa (torej kot instanca prekrškovnemu organu). Glede na to, da je vloženo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno, bi bila pritožba zoper takšno sodbo dovoljena le pod pogoji iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1).
vožnja z vozilom po cesti – sankcija – sprememba sodbe
Obdolžencu se ne očita, da je povzročil prometno nesrečo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pač pa, da je storil prekršek, opisan v 1. alineji izreka, s tem, da je vozil osebni avtomobil v cestnem prometu pod vplivom alkohola, prekršek opisan v 2. alineji izreka pa s tem, da kot voznik ni vozil po desni strani smernega vozišča na taki oddaljenosti od njegovega roba, da bi potekal promet varno in neovirano, saj je z vozilom zapeljal na desno stran vozišča, kjer je z desnim delom vozila oplazil oziroma trčil v več vozil. Vzročne zveze med alkoholiziranostjo in prekrškom po 37. členu ZPrCP torej sodišču prve stopnje ni bilo treba dokazovati.
ZPP člen 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-15, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – protispisnost – povzemanje vsebine listine – zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog
V postopku v sporih majhne vrednosti mora pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
zmotna uporaba materialnega prava - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - deljena odgovornost
Glede na trditveno podlago tožbe (da je do prometne nesreče prišlo med dvema motornima voziloma med vožnjo (premikanjem)), je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ko je ugotavljalo odškodninsko odgovornost zgolj v smislu 131. člena OZ, saj bi moralo uporabiti tudi določbe, ki urejajo odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila (154. člen OZ)
zahteva za sodno varstvo – pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo – nedovoljena pritožba – uveljavljanje premoženjsko pravnega zahtevka
Prekrškovni organ v uvodu pritožbe sicer navaja, da sodbo Okrajnega sodišča v Piranu izpodbija iz pritožbenih razlogov 1., 2. in 4. točke 154. člena ZP-1, vendar je iz vsebine pritožbenih navedb razvidno, da se le te dejansko nanašajo na uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1. Iz tega razloga pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1, pritožba prekrškovnega organa zoper sodbo sodišča, s katero je bilo zahtevi za sodno varstvo ugodeno, ni dovoljena.
Očitek prekrškovnega organa, da je bila z odločitvijo sodišča prve stopnje onemogočena pravica oškodovanca do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka, ni utemeljen, saj oškodovanca ni med upravičenci do vložitve zahteve za sodno varstvo (59. člen ZP-1), prav tako ga ne omenjajo določbe 65. člena ZP-1, ki se nanašajo na odločanje sodišča o zahtevi za sodno varstvo. Sicer pa za oškodovanca to ni ovira, da ne bi mogel eventualnega zahtevka uveljavljati v pravdi.
Pogodbena določila zavezujejo le pogodbene stranke. Pogodbena določila med tretjimi zato ne morejo izničiti niti določil o ari niti pravil, ki se nanašajo na fiduciarne račune. Ker tožena stranka are ni prejela v zvezi s Pogodbo, ki jo je sklenila z J. S., pač pa ji je bila nakazana fiduciarni račun v hrambo za tretjo osebo (tožeča stranka), je zmotno pravno stališče pritožnice, da lahko s prejetim zneskom razpolaga enako kot prejemnik are.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - viličar - soprispevek
Tožnik (skladiščnik) se je poškodoval pri opravljanju dela pri toženi stranki, ko je viličaristu pomagal s podlaganjem lesene gredi. Pri tem je cev zdrsnila z vilice viličarja, padla na konec lesene gredi in tožnika udarila v brado. Že viličar kot delovni stroj predstavlja nevarno stvar. Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem. V konkretnem primeru je tožnik v nevarnem delovnem območju viličarja pomagal viličaristu s podlaganjem cevi za lažje nakladanje. Tak postopek predstavlja nevaren postopek. Že zadrževanje v delovnem območju viličarja predstavlja povečano nevarnost poškodovanja. Zato je tožena stranka objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel v delovni nesreči. Tožnik je 50 % soodgovoren za nastalo škodo, ker je bil za delo ustrezno usposobljen, pri nudenju pomoči viličaristu ob nalaganju bremena pa ni upošteval veljavnih varnostnih predpisov.
kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka - osebnostne pravice - smrt oškodovanca
Gre namreč za osebnostne pravice posameznika, ki pa po njegovi smrti ne morejo biti prizadete, ker več ni naravnega nosilca osebnostnih pravic, saj te praviloma prenehajo s smrtjo. Obravnavano kaznivo dejanje namreč ne sodi v sklop tistih kaznivih dejanj za katera KZ-1 opredeljuje, da pravno varstvo določenih osebnostnih pravic traja tudi po smrti, kar sicer velja za kazniva dejanja, ki jih sodišče prve stopnje navaja v točki 9 napadene sodbe. Pri obravnavanem kaznivem dejanju gre namreč za zaščito razpoznavnosti otrok in sicer, da ne bi bili ob tem izpostavljeni dodatnim travmam zaradi objave o postopkih v katerih se nahajajo, kar bi negativno vplivalo na njihov razvoj, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadeni sodbi.
Tožnikov odškodninski zahtevek zaradi kršitve prepovedi diskriminacije v postopku izbire na delovno mesto je po temelju neutemeljen. Tožnik tožene stranke ni seznanil s svojo invalidnostjo niti ni bil na razgovoru pri toženi stranki, zato toženi stranki poškodba njegove roke, pa četudi je morda res vidna, ni mogla biti znana. Tako so vsi očitki o domnevnem diskriminatornem ravnanju zaradi invalidnosti neutemeljeni in tožena stranka tožniku tudi nikoli ni oporekala ustreznosti izobrazbe. Sama izobrazba tožnika ni imela nobene zveze z odločitvijo tožene stranke, da za zasedbo prostega delovnega mesta po razpisu ne izbere nikogar.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožnica (zaposlena na delovnem mestu upravnica) je v spornem času opuščala svojo dolžnost z nastanitvami v bivalnici ter ni evidentirala bivanja, za bivanje ni izstavljala računov ter ni prijavila bivanja pri upravnem organu, vse to pa je tožnica storila z namenom pridobiti si protipravno premoženjsko korist s prisvajanjem najemnin nastanjenih oseb. Tožničino ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe ali neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1 (ki določa, da se oseba, ki si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, kaznuje z zaporom do treh let). Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Izplačilo božičnice ni izrecno urejeno na zakonski ravni. Tako je v prvem odstavku 126. člena ZDR med drugim določeno, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki in drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. ZDR v nadaljevanju vsebuje tudi določbe o osnovni plači, delovni uspešnosti in dodatkih, plačilnemu dnevu, kraju in načinu izplačila plače itd., ne pa o božičnici. Ob izostanku drugih zakonskih določb pa obračun in izplačilo božičnice načeloma omogoča že drugi odstavek 7. člena ZDR, po katerem so s pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo lahko določene pravice, ki so za delavca ugodnejše. Pri božičnici gre običajno za enkratno izplačilo, ki ni redni del mesečne plače, saj se obračuna in izplača enkratno v določenem trenutku.
Kolektivna pogodba za novinarje časopisne hiše določa, da se novinarjem enkrat letno izplača božičnica. Pogoj za izplačilo je dosežen pozitivni izid iz poslovanja družbe, predviden v načrtu poslovanja za prvih deset mesecev tekočega poslovnega leta, ki ga je uprava sprejela v zadnjem kvartalu za naslednje poslovno leto. Nadalje določa, da se v primeru, da je poslovni izid iz poslovanja družbe nižji kot je predviden v planu, a še vedno pozitiven, uprava in sindikat dogovorita, da v mesecu novembru preučita možnosti izplačila božičnice in če sporazumno ugotovita, da te možnosti so, o njeni konkretni višini skleneta posebni pisni dogovor. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da tožena stranka načrtovanega poslovnega izida ni dosegla, prav tako pa sindikat novinarjev in uprava nista sklenila pisnega dogovora o višini božičnice za sporno leto. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke na izplačilo božičnice ni utemeljen.
invalidnost III. kategorije - pravica do dela z omejitvami
Pri tožnici je prišlo do trajno zmanjšane delovne zmožnosti v smislu III. kategorije invalidnosti. Tožnica je zmožna svoje ali drugo delo (njeni izobrazbi, znanjem in izkušnjam primerno) opravljati le v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno in sicer brez vsiljenega tempa in ritma, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, v ergonomsko urejenem delovnem okolju in z le izjemno zahtevo za hojo po stopnicah ali neravnem terenu. Ugotovljeno zdravstveno stanje tožnice drugih omejitev pri delu ne utemeljuje.
Ker je tožnica pritožbo zoper sodbo vložila po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, je potrebno njeno pritožbo kot prepozno zavreči.
Ker se tožničina vloga „žalba“ posredovana sodišču v tujem jeziku, šteje za nerazumljivo in ne za nepopolno, bi moralo sodišče prve stopnje z njo ravnati skladno z 2. odstavkom 104. člena ZPP kot z nerazumljivo vlogo in jo vrniti tožnici, da jo v določenem roku vrne v dveh izvodih prevedeno v slovenski jezik ter jo hkrati opozoriti na pravne posledice, v kolikor ne bo postopala skladno s sklepom. Ker tega ni storilo je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranke je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je s svojim vozilo zapeljal na varno območje delodajalca, izključno namenjeno nočnemu parkiranju avtobusov. Po izstopu iz svojega vozila je odšel do parkiranega mestnega avtobusa, kjer je iz rezervoarja natočil 10 litrov goriva z namenom, da si ga protipravno prilasti. Očitano ravnanje lahko predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZUJF člen 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na določbi 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
začasna nezmožnost za delo - pravdni stroški - načelo uspeha
Tožnica s svojim zahtevkom ni v celoti uspela. Potem, ko je bilo podano izvedensko mnenje iz katerega izhaja ugotovitev sodnega izvedenca, da tožnica ni bila zmožna za opravljanje dela v polnem delovnem času v določenem obdobju, tožnica ni postavila datuma, do kdaj naj bi ta začasna nezmožnost za delo trajala, zato je bilo potrebno šteti, da tožnica uveljavlja začasno nezmožnost za delo vse do naroka za glavno obravnavo. Ker pa je bilo bistvo spora v presoji izpodbijanih odločb tožene stranke in ker je tožnica tudi delno uspela glede ugotovitve začasne nezmožnosti za delo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za delni uspeh, torej za uspeh v višini 50 %.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1, 226. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - invalid - starejši delavec
V skladu z 226. členom ZDR-1 uživajo posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavci, ki v letu 2013 izpolnijo pogoj starosti 54 let in 4 mesece (ženske) oziroma 55 let (moški). Takšnemu delavcu delodajalec brez njegovega pisnega soglasja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tožnik, ki je bil v času podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga starejši od 55 let, pogojev za pridobitev starostne pokojnine še ni izpolnil, prav tako tudi ni dal pisnega soglasja k odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
Tožnik posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi uživa tudi na podlagi dejstva, da mu je priznana III. kategorija invalidnosti. V skladu s prvim odstavkom 116. člena ZDR-1 lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga, le v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Tožena stranka bi tako morala na podlagi 40. člena ZZRZI pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pridobiti mnenje komisije za ugotavljanje razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi o tem, da tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, česar pa ni storila. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita tudi zaradi neupoštevanja določb 116. člena ZDR-1 in 40. člena ZZRZI.