odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna krivda – krivdna odgovornost – trčenje avtomobila in kolesa z motorjem
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti in ne o objektivni odgovornosti. Kolo z motorjem tako po zakonskih določbah kot tudi po dejanski rabi sodi med motorna vozila.
začasna odredba – neprimerno sredstvo zavarovanja - zemljiški dolg – izročitev zemljiškega pisma
Neposredna izročitev zemljiškega pisma po njegovi izstavitvi ustanovitelju zemljiškega dolga ne pomeni več neposrednega izvrševanja sodne oblasti, ampak je to dejanje tehnične narave, ko se s samo izročitvijo zemljiškega pisma ustanovitelju zemljiškega dolga omogoči prenašanje zemljiškega pisma v namen zavarovanja upnikove terjatve zoper njega. Ker izročitev zemljiškega pisma ni več neposredni akt izvajanja sodne oblasti v ožjem pomenu besede, je v ta del postopanja sodišča, ki je izdalo zemljiško pismo, možno poseči z začasno odredbo v smeri, da se zemljiško pismo fizično ne izroči ustanovitelju zemljiškega dolga zaradi zavarovanja denarne terjatve tretjega zoper njega kot dolžnika.
Ker ima nasprotna udeleženka na celotni solastni nepremičnini tako majhen delež, da v solastni nepremičnini ni možno s fizično delitvijo oblikovati samostojne enote, ki bi odgovarjala njenemu solastniškemu deležu, dodelitev enote, ki jo predlaga, pa nekajkrat presega njen solastniški delež, imamo podobno situacijo, kot če solastna nepremičnina ni fizično deljiva.
DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065360
ZIZ člen 115. ZD člen 9, 130, 142, 219. ZFPPIPP člen 417, 417.a, 417.b, 417.c.
stečaj zapuščine - stranke zapuščinskega postopka - zapuščina brez dedičev - subjektivna sprememba tožbe - razširitev tožbe - ničnost prodajne pogodbe - vezanost na pravnomočno sodbo
Zapuščino predstavlja vsaka premoženjska pravica in tudi terjatev zapustnika do dolžnikov. Zapuščina je brez dedičev, če so se dediči odpovedali dedovanju ali so dediči neznani. Če se po preteku enega leta od objave oklica ne zglasi noben dedič, se zapuščina razglasi za lastnino Republike Slovenije in izroči pristojnemu organu Republike Slovenije. RS lahko odkloni prevzem zapuščine brez dedičev, če zahteva v zapuščinskem postopku, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev in v roku, kot ga določa ZFPPIPP, vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – neznatna škoda – verjetnost terjatve – pridobitev lastninske pravice na premičninah – kršitev razpravnega načela – prekoračitev trditvene podlage
Tožnik trditvene podlage za neznatno škodo ni ponudil. V trditveni podlagi bi moral navajati okoliščine, ki bi izkazovale za verjetno, da toženca z začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode. Zgolj s pavšalno, neobrazloženo navedbo, temu pogoju ni zadostil.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - zagovor - seznanitev z razlogom za odpoved – dejansko vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Samo izjemoma prihaja do primera, ko se bo delodajalec o vseh okoliščinah - zlasti tistih subjektivne narave - seznanil šele ob zagovoru delavca, kar bi lahko privedlo tudi do ugotovitve, da odpovedni razlog ni podan, npr. zato, ker ni krivdnega ravnanja delavca. Datum seznanitve oziroma vedenja delodajalca o kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in o storilcu je torej dejansko vprašanje, saj se glede na okoliščine posameznega primera delodajalec lahko seznani z razlogom oziroma izve za kršitve za storilca že takoj, lahko pa tudi kasneje vse do zagovora delavca, vendar je zagovor le zadnji možni čas, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Glede na materialno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je rok za odpoved pričel teči od zagovora tožnice, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kdaj je bila tožena stranka dejansko seznanjena s kršitvijo in storilcem.
V kolikor bo sodišče prve stopnje, po zaslišanju predlagane priče, ki je opravila kontrolo bolniškega staleža tožnice in na podlagi poročila detektiva zaključilo, da je tožena stranka že na podlagi ugotovitev detektiva vedela, kakšna navodila je imela tožnica s strani osebnega zdravnika, potem ni bilo resnega razloga za dodatne poizvedbe tožene stranke v zvezi z navodili osebnega zdravnika. Izvajanje dodatnih dokazov tožene stranke za potrditev že ugotovljenih dejstev ne more podaljšati roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se na podlagi zagovora delavca ali izjav prič praviloma le potrdi delodajalčevo predhodno prepričanje, da je odpovedni razlog, ki ga je nazadnje obrazložil že v vabilu za zagovor oziroma pisni obdolžitvi, podan.
ZPP člen 359, 406. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 51, 51/1, 51/1-3.
postopkovna pravila v družinskih postopkih – pravnomočnost – prepoved reformatio in peius - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Posebna pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v družinskih sporih, ne izključujejo načela pravnomočnosti in načela prepovedi reformatio in peius.
Vsaka uporaba ne privede do nastanka služnosti. Služnost se namreč priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Ker ima tožnica in so imeli njeni pravni predniki, svoje zemljišče povezano neposredno z javno potjo, ni izkazano, v kakšnih okoliščinah je do uporabe prihajalo. Da bi uporaba dvorišča privedla do nastanka služnosti, bi moralo biti tožencu in njegovim prednikom znano, da ta uporaba vodi do nastanka služnosti. Pri tem ni nepomembno, da so toženec in predniki lahko računali, da lastniki sosednega zemljišča njihove nepremičnine ne uporabljajo zaradi potrebe, ampak zaradi večje udobnosti.
pogodba – nična pogodba – ničnost vpisa v sodni register – poslovna sposobnost pogodbenika – svobodna in resna volja – ničnost vpisa v sodni register
Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu od pogodbenikov delno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja pogodbe.
Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi bilo potrebno uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Sodišče v pravdnem postopku ne more razveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih.
preživnina za nepreskrbljenega zakonca po razvezi - spremenjene razmere - pravnomočno razsojena stvar
Razvezani zakonec naj po razvezi plačuje nepreskrbljenemu zakoncu preživnino, vendar le in toliko, kolikor zmore brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
Premoženje v obliki nepremičnine je brez dvoma pravnorelevantno pri presoji preživninskega temelja. Pri tem ne more biti bistveno, ali prinaša v konkretnem primeru plodove ali ne. Bistveno je, da ima bivši zakonec poleg prihodkov še dodatno nepremično premoženje, s katerim lahko prosto razpolaga.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070441
OZ člen 53, 545.
darilna pogodba za primer smrti – razveza pogodbe – zapuščinska obravnava – sporazum
Dediči kot pravni nasledniki pogodbenika oz. kot pogodbeniki se lahko na zapuščinski obravnavi sporazumejo o razvezi darilne pogodbe za primer smrti. Tak sporazum jih veže in ga v pritožbi z enostransko izjavo ne morejo preklicati.
Gospodarski subjekt, ko se odloči, da opravljanje določene dejavnosti in s tem tudi pogodba zanj nima več smisla, mora upoštevati tudi upravičene interese nasprotne pogodbene stranke, odločitev pa skrben gospodarski subjekt tudi sprejme šele, ko ugotovi, da so prednosti njegovega ravnanja večje od posledic, ki jih mora nositi zaradi kršitve pogodbe. Vsekakor pa je dolžen pogodbena razmerja v takem primeru urediti in poskrbeti tudi za povračilo škode, če ta nastane zaradi prenehanja izpolnjevanja pogodbe.
Tožena stranka se ne more sklicevati na to, da naj bi zaradi odklanjanja rešitve s strani tožeče stranke odpadla podlaga za izvajanje pogodbe, s čimer očitno želi doseči učinke ničnosti pogodbe v smislu 4. odstavka 39. člena OZ. Če bi želela rešiti razmerje, v katerem ne bi prišlo do kršitve pogodbe z njene strani, bi to lahko reševala v okviru instituta spremenjenih okoliščin. Sicer mora za svoje ravnanje nositi pravne posledice, ki so v dolžnosti povrnitve škode zaradi kršitve pogodbe.
vročitev odločbe o zahtevi za sodno varstvo - kršitev pravil o vročanju - nastop pravnomočnosti - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Četudi bi šteli, da bi moral prekrškovni organ sodno odločbo poleg zagovorniku, za katerega v spisu ni izkazano, da mu je bilo pooblastilo s strani storilca preklicano do konca postopka o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog, poslati tudi osebno storilcu, takšna kršitev pravil o vročanju ne bi vplivala na nastop pravnomočnosti, saj je z odpravo sodne odločbe, ki je sodišče ni moglo več spremeniti, bila odpravljena pravna negotovost in vzpostavljena pravna varnost in je s tem trenutkom prekrškovni postopek bil pravnomočno končan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080301
OZ člen 82. ZPP člen 243, 337, 337/1.
razlaga pogodb - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka
Ustaljeno stališče sodne prakse sicer je, da se dokazi, izvedeni v drugem sodnem postopku, lahko uporabijo le s soglasjem obeh pravdnih strank, vendar pa je implicitno zavzeto tudi stališče, da lahko stranka takšno soglasje odreče le iz utemeljenih razlogov. Takšen razlog bi bil podan, če npr. katera od prizadetih strank v drugem postopku ni mogla polno sodelovati. V konkretnem primeru oba postopka potekata med istima strankama, dokaz z izvedencem se je izvedel na njun predlog in ob njunem aktivnem sodelovanju, kar pomeni, da sta imeli obe pravdni stranki v obeh postopkih možnost izražati svoja stališča in dajati pripombe na izvedensko mnenje.
odlog izvršitve kazni zapora - postopek nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist - ločenost postopkov - pravnomočnost sklepa
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da vložen predlog in izdan sklep sodišča prve stopnje, s katerim se ugodi predlogu obsojenca, da se izrečena zaporna kazen nadomesti z delom v splošno korist, ne predstavlja nobenega izmed odložitvenih razlogov po prvem odstavku 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), kar pomeni, da ne more biti razlog za odložitev zaporne kazni obsojencu. Šele pravnomočni sklep, s katerim se ugodi prošnji za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist, lahko odloži izvršitev zaporne kazni oziroma jo prekine, če jo je obsojenec že pričel prestajati, in se preostanek kazni izvrši tako, da obsojenec opravi delo v splošno korist.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – večkratni zaporedni prenos pravice – listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice
Sodba, s katero je odločeno le, da se pogodba razveže, ničesar pa ni odločeno o vrnitvi danega (toženi stranki ni naložena izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi vrnila, kar je dobila na podlagi razvezane pogodbe oziroma predmet odločanja ni bila izbrisna tožba, s katero bi se vzpostavilo prejšnje stanje), ne daje podlage za vknjižbo lastninske pravice na pravnega prednika predlagatelja.
osebni stečaj - odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper premoženje
Tehtanje teže kaznivih dejanj in njihovega pomena je opravil že zakonodajalec. Med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne sodijo samo ta, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščene v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – sodna taksa po razveljavitvi sklepa o izvršbi – dodatna taksa - oprostitev plačila – umik predloga za izvršbo
Sodna taksa, ki jo je tožeča stranka plačala ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine je predvidena samo za postopek o predlogu za izvršbo. Ker se je skladno z določbami 62. člena ZIZ po ugovoru dolžnika postopek nadaljeval, kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, je šteti, kot da je tožeča stranka že na začetku vložila tožbo, zaradi česar mora plačati takso za redni postopek.
začetek postopka osebnega stečaja .- insolventnost – trajnejša nelikvidnost – plačilna nesposobnost – zaposlitev
Dolžnik kljub navedbi o zaposlitvi, iz katere naj bi prejemal plačo, ni plačal ničesar. S tem, ko se je zaposlil, torej ni odpravil insolventnosti, česar niti sam ni pričakoval.