OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072041
OZ člen 40.
nedopusten nagib – ničnost darilne pogodbe - razpolagalna nesposobnost – pravnoposlovno razpolaganje - nemoralnost - prenos lastninske pravice - določljiva cena
Razlaga sodišča, da ni moč govoriti o nedopustnem nagibu pri drugem tožencu za sklenitev darilne pogodbe, ker odsvojitev v tej pravdi spornih nepremičnin s to darilno pogodbo še ne pomeni onemogočanja izpolnitve obveznosti iz dednega dogovora s strani drugega toženca do tožnice, je v diametralnem nasprotju s splošno priznanim načelom stvarnega prava, da ne more nihče prenesti več pravic kot jih ima sam.
zavarovanje denarne terjatve – predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verjetnost obstoja obveznosti – nevarnost – pravilo o domnevani nevarnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – pavšalen ugovor – listina, ki izkazuje verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je odločba, vendar ne enake kvalitete kot neizvršljiva sodba, saj je izdan na podlagi enostranskih trditev, ne pa na podlagi kontradiktornega postopka. V takšnih primerih je treba obstoj pogojev za izdajo predhodne odredbe, s katero se prisilno posega v pravno zavarovani položaj dolžnika z določitvijo pravice upnika na tem premoženju oziroma sredstvih, ki učinkuje proti tretjim, razlagati restriktivno.
denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega – upravičene osebe – duševne bolečine starih staršev – smrt vnukinje – vloga starih staršev
Določbo prvega odstavka 180. člena OZ se lahko nekoliko širše razlaga, vendar le v tistih izjemnih primerih, ko vnuki živijo ves čas s starimi starši in jim stari starši nadomeščajo roditelje oziroma obstaja med njimi enakovrstno razmerje, kakršno obstaja med starši in otroki.
Pavšalen ugovor je ugovor, v katerem dolžnik zgolj zanika obligacijsko razmerje z upnikom. Ker pa je mogoč položaj, ko med upnikom in dolžnikom dejansko ni obligacijskega razmerja, mora upnik za pridobitev predhodne odredbe, z listino (npr. pogodba, naročilnica, dobavnica, ki jo je podpisal dolžnik ipd.) izkazati verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom. V nasprotnem primeru predhodne odredbe na podlagi navedene domneve ni mogoče izdati.
Odvisno od tega, za katero vrsto stroška gre, je odvisno tudi vprašanje ali bo upravitelj stroške plačal že na podlagi potrjenega predračuna stroškov, ali pa gre za stroške, ki so sicer že zajeti v potrjeni predračun stroškov, za njihovo plačilo pa upravitelj potrebuje še posebno soglasje stečajnega sodnika. Zato mora upravitelj predlog za soglasje k plačilu stroškov pripraviti tako, da navede za katero od vrst stroškov gre, ter da višina stroška ne presega stroškov v potrjenem predračunu stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070478
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – razžalitev časti in dobrega imena – namen zaničevanja – relativno javna oseba - novinarska svoboda
Splošno je znano, da je sladkorna bolezen (tip 1 in tip 2) resna presnovna motnja, ki ima celo kljub zdravljenju lahko hude kratkoročne in dolgoročne posledice za človekovo zdravje in življenje. Druga tožnica in tretji tožnik sta se s svojo tezo, da je, v nasprotju z dosedanjimi dognanji medicinske znanosti in stroke, diabetes ozdravljiv, brez dvoma izpostavila burnemu odzivu tako strokovne kot laične javnosti. V tem smislu ju je tudi sodišče prve stopnje označilo za relativno javni osebi.
Tožniki glede na spornost njihove teze o ozdravljivosti diabetesa niso mogli pričakovati samo navdušenega odobravanja javnosti, ampak predvsem tudi ostro in neprizanesljivo kritiko ter z dvomi podprte vrednostne sodbe.
sodba na podlagi stanja spisa - preložitev naroka - opravičilo - solidarno poroštvo
Izvid in odpustnica omejitve toženčevih sposobnosti ne izkazujeta, zdravniškega potrdila, katerega obliko in vsebino predpisuje Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, pa toženec ni predložil.
Vsaka uporaba ne privede do nastanka služnosti. Služnost se namreč priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Ker ima tožnica in so imeli njeni pravni predniki, svoje zemljišče povezano neposredno z javno potjo, ni izkazano, v kakšnih okoliščinah je do uporabe prihajalo. Da bi uporaba dvorišča privedla do nastanka služnosti, bi moralo biti tožencu in njegovim prednikom znano, da ta uporaba vodi do nastanka služnosti. Pri tem ni nepomembno, da so toženec in predniki lahko računali, da lastniki sosednega zemljišča njihove nepremičnine ne uporabljajo zaradi potrebe, ampak zaradi večje udobnosti.
OZ člen 635, 635/2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 66.
podjemna pogodba - sorazmerno znižanje cene - oblikovalna pravica - oblikovalni tožbeni zahtevek - sredstvo zavarovanja - bianko menica - odprava napake v garancijski dobi - protipravno ravnanje podjemnika - stvarna napaka - skrita napaka - odškodnina za škodo zaradi napake - pobotni ugovor
Pravica naročnika zahtevati sorazmerno znižanje cene je oblikovalna pravica, ki jo mora naročnik uveljavljati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom.
Institut zavarovanja plačila (konkretno z izročitvijo bianko menice) je namenjen zgolj lažjemu uveljavljanju terjatve, ni pa ga upravičenec dolžan uporabiti. Odločitev o tem, ali bo sredstvo zavarovanja uporabil ali ne, je stvar njegove odločitve.
izključitveni razlog za zavarovalno kritje - splošni pogoji - dolžnost zavarovanca - ukrepi, potrebni za preprečitev nastanka zavarovalnega primera
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je vzrok za popokanje cevi in izlitje vode v konkretni situaciji bil v neustrezni zaščiti teh cevi, kar pa je izključitveni razlog za zavarovalno kritje po sklenjeni zavarovalni polici.
Sodišče prve stopnje pa bi moralo zavrniti tožbeni zahtevek za plačilo 1.800,00 EUR odškodnine tudi v primeru, če bi bil vzrok za nastalo škodo v nedelovanju črpalke, saj je v postopku ugotovljeno, da ta ni delovala zaradi okvare, temveč zato, ker ni bila vklopljena, v tem primeru pa tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode, saj zavarovanec ni deloval skladno s prvim odstavkom 950. člena OZ, ki določa, da je dolžan storiti predpisane, dogovorjene ali druge ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna krivda – krivdna odgovornost – trčenje avtomobila in kolesa z motorjem
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti in ne o objektivni odgovornosti. Kolo z motorjem tako po zakonskih določbah kot tudi po dejanski rabi sodi med motorna vozila.
osebni stečaj - odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper premoženje
Tehtanje teže kaznivih dejanj in njihovega pomena je opravil že zakonodajalec. Med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne sodijo samo ta, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščene v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
priposestvovanje služnosti v javno korist – posebna pravila – priposestvovanje in pravična posest po ODZ – dopustitev uporabe nepremičnine za zagotavljanje nemotenega obratovanja in vzdrževanja infrastrukture
Vtoževana služnost predstavlja poseg države kot nosilca javnega interesa (oziroma oseb, ki jim država poveri izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Za služnost v javnem interesu sta bila ves čas predvidena samo dva načina nastanka: pogodba in upravni postopek prisilne ustanovitve služnosti. Res je, da so v času izgradnje omrežja na ozemlju, na katerem je bil sporni daljnovod postavljen, veljale določbe italijanskega Civilnega zakonika (kasneje pa še ODZ), vendar to ni pomembno, saj je bil Temeljni zakon o razlastitvi, ki je kot specialni predpis urejal (prisilni) prenos služnosti (in torej izključil uporabo ODZ), sprejet že leta 1947 in torej do sprejetja tega zakona služnost še ni mogla biti priposestvovana. V zvezi s priposestvovanjem služnosti po ODZ je treba še dodati, da je pogoj za priposestvovanje po paragrafu 1461 tudi pravična posest, torej posest, ki se opira na tak naslov, ki bi zadoščal za prevzem lastnine (oziroma v konkretnem primeru služnosti). Tožeča stranka se v zadevi ni sklicevala na noben tak naslov in tudi iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za priposestvovanje služnosti niti po ODZ.
Po oceni pritožbenega sodišča so v tej zadevi izpolnjeni pogoji iz 61. člena EZ in bi tožena stranka morala dopustiti uporabo svojih nepremičnin za potrebe sanacije enosistemskega daljnovoda, seveda pa proti plačilu pravične odškodnine.
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest.
vmesna sodba - padec na javni površini - diletacijska razpoka na pločniku - krivdna odgovornost - deljena odgovornost
Tožnici je ob dejstvu, da ji je bilo znano stanje pločnika (vedela je za obstoj diletacijske razpoke na pločniku po katerem je hodila praktično vsakodnevno) bila pri svoji hoji očitno nepazljiva, ko se je ob navedeno razpoko spotaknila in padla po pločniku. Pri tem pa tožnica ob taki hoji ni naletela na nobeno drugo oviro, pri čemer navedena diletacijska razpoka le v enem delu dosega višino 4 cm, sicer pa je nižja. Ob skrbni hoji bi tožnica lahko najbolj nevaren del navedene diletacijske razpoke obšla ali pa enostavno stopila preko razpoke. Ker pa je bila nepazljiva in s tem neskrbna, pa se je ob navedeno razpoko spotaknila in padla. Tako ravnanje tožnice pa po presoji pritožbenega sodišča narekuje deljeno odgovornost k nastanku škodnega dogodka po določbi prvega odstavka 171. člena OZ, kot je razvidno iz izreka te sodbe.
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v petem odstavku 91. člena dopušča dogovor o neposredni izvršljivosti posamičnih konkretnih terjatev z določenim rokom zapadlosti, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Že iz besedila navedene zakonske odločbe torej jasno izhaja, da se v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa lahko sklene sporazum o konkretni terjatvi le znotraj najvišjega zneska, ki je zgornja meja, do katere daje hipoteka še realno jamstvo. Ker nad tem zneskom v nobenem primeru ne služi zavarovanje, ki je pri maksimalni hipoteki praviloma dogovorjeno za zavarovanje več terjatev, je logično, da posamična terjatev ne sme presegati tega zneska.
zaznamba spora - spori o pridobitvi lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - stroški postopka - povrnitev krivdno povzročenih stroškov
V nepravdnem postopku mora vsaka stranka trpeti svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1). Drži, da je v petem odstavku istega člena določena izjema, po kateri mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo, vendar uporaba te določbe zgolj zato, ker se je predlog izkazal za neutemeljenega, ni možna.
vročitev odločbe o zahtevi za sodno varstvo - kršitev pravil o vročanju - nastop pravnomočnosti - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Četudi bi šteli, da bi moral prekrškovni organ sodno odločbo poleg zagovorniku, za katerega v spisu ni izkazano, da mu je bilo pooblastilo s strani storilca preklicano do konca postopka o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog, poslati tudi osebno storilcu, takšna kršitev pravil o vročanju ne bi vplivala na nastop pravnomočnosti, saj je z odpravo sodne odločbe, ki je sodišče ni moglo več spremeniti, bila odpravljena pravna negotovost in vzpostavljena pravna varnost in je s tem trenutkom prekrškovni postopek bil pravnomočno končan.
odlog izvršitve kazni zapora - postopek nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist - ločenost postopkov - pravnomočnost sklepa
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da vložen predlog in izdan sklep sodišča prve stopnje, s katerim se ugodi predlogu obsojenca, da se izrečena zaporna kazen nadomesti z delom v splošno korist, ne predstavlja nobenega izmed odložitvenih razlogov po prvem odstavku 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), kar pomeni, da ne more biti razlog za odložitev zaporne kazni obsojencu. Šele pravnomočni sklep, s katerim se ugodi prošnji za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist, lahko odloži izvršitev zaporne kazni oziroma jo prekine, če jo je obsojenec že pričel prestajati, in se preostanek kazni izvrši tako, da obsojenec opravi delo v splošno korist.