OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079257
OZ člen 154, 299. ZVCP-1 člen 37, 37/1, 37/4. ZOZP člen 20a.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trk osebnega vozila in motornega kolesa – deljena odgovornost – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – zamudne obresti – izvedensko mnenje iz kazenskega postopka
Izvedensko mnenje izvedenca, ki je bilo izdelano v kazenskem postopku in na katerega sta se obe pravdni stranki sklicevali ter izrecno soglašali, da ga v tem postopku uporabi pravdno sodišče, predstavlja procesno veljavno in izvedenskemu mnenju v pravdnem postopku enakovredno dokazno gradivo.
Splošno znano je, da je v cestnem prometu prehitevanje večkrat tvegano in od slehernega voznika terja previdnost, še posebej pa, če gre za motoriste, ki v primerjavi z osebnimi vozili uporabljajo šibkejše oziroma ranljivejše prevozno sredstvo.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0066136
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/2. ZPP člen 25, 25/1.
predhodna odredba - spor o pristojnosti - pravnomočnost sklepa o ugovoru
Odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog - zamuda naroka - bolezen otroka - zadostna skrbnost
Ob dejstvu, da je bolezen otroka dolgotrajna (otrok je v obdobju dveh let obiskal pouk samo 46 krat) ter da se stanje otroku lahko poslabša tik pred oz. na dan obravnave, bi toženec ob zadostni skrbnosti moral predvideti oz. pričakovati, da bo lahko zaradi bolezni otroka na dan obravnave zadržan, zato bi moral poiskati varstvo za otroka ali za zastopanje pooblastiti odvetnika oziroma zaprositi za brezplačno pravno pomoč.
ZPP člen 359, 406. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 50, 51, 51/1, 51/1-3.
postopkovna pravila v družinskih postopkih – pravnomočnost – prepoved reformatio in peius - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Posebna pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v družinskih sporih, ne izključujejo načela pravnomočnosti in načela prepovedi reformatio in peius.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065415
SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 42.
hišniško stanovanje - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - tožba na izpraznitev stanovanja - obljuba - vrednost spornega predmeta
Ker obljuba ne zavezuje oz. ne ustvarja pravnih posledic, toženci ne morejo uspeti z ugovorom, da je bila prvemu tožencu dana obljuba zakonitega zastopnika tožeče stranke, da bodo lahko toženci ostali v spornem stanovanju, vse dokler ne dobijo neprofitnega stanovanja.
SPZ člen 219, 223, 268. ZTLR člen 6, 50, 50/1, 58, 58/1. ZPP člen 190, 190/2.
stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - izvrševanje pravic v nasprotju z njihovim namenom - prenehanje služnosti - prenehanje na podlagi zakona - zloraba služnostne pravice - protipravna ravnanja služnostnega upravičenca
Služnosti pešpoti ni mogoče obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine, predvsem pa iz razloga, ker iz konkretnih okoliščin primera izhaja, da je toženec kot lastnik gospodujočega zemljišča pred vložitvijo tožbe in tudi kasneje vrsto let zlorabljal služnostno pravico za nedovoljene in protipravne posege v lastninsko pravico in osebnostne pravice tožnice, tožnica pa ravnanj toženca ni moglo preprečiti tudi ne s pravnomočno sodno odločbo, v kateri so bila tožencu prepovedana ravnanja, s katerimi je nedopustno posegal v lastninsko pravico tožnice.
spor majhne vrednosti - odvoz smeti - odlok občine - materialno pravo - pomanjkljive navedbe - zahteva za povračilo stroškov
Prvostopno sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo zahtevo tožene stranke za povračilo stroškov, ki jo je podala dan po tem, ko je prejela sodbo, s katero je bilo odločeno v tem sporu majhne vrednosti.
ZFPPIPP člen 212, 212/1, 217. OZ člen 191, 193, 312, 312/2.
pogoji za pobot – pobotna izjava – neupravičena pridobitev – domneva dobre vere – zakonske zamudne obresti – dvojni obračun obresti – upoštevanje potrjene prisilne poravnave
Pobot nastane, ko se stečejo pogoji zanj (2. odstavek 312. člena OZ). Določba postavlja fikcijo, da so se tega dne (na dan zapadlosti poznejše obveznosti) izpolnile medsebojne obveznosti (kar pomeni, da te prenehajo do višine nižje). Zaključek sodišča prve stopnje, da zakonske zamudne obresti tečejo do dneva, ko je bila dana pobotna izjava, je tako napačen. Za njihov pravilen izračun je bilo potrebno ugotoviti, kdaj je zapadla v plačilo poznejša obveznost.
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z 217. členom ZFPPIPP upoštevati potrjeno prisilno poravnavo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
V kolikor se obtoženka ne bi pritožila zoper prvo sodbo, prvo sodišče v ponovnem sojenju ne bi moglo preklicati dveh pogojnih obsodb, ki nista bili predmet preklica v prvem sojenju, in nato po pravilu o steku obtoženki izreči enotne kazni zapora. Na ta način je obtoženka prišla v slabši položaj, zaradi česar je prišlo do kršitve iz člena 385 ZKP.
trditveno in dokazno breme - dokazni standard – znižanje dokaznega standarda - verjetnost - prepričanje - skupno premoženje - obogatitev - prevalitev dokaznega bremena
Večinsko stališče teorije je, da je treba za meritorno odločanje trditve o pravno relevantnih dejstvih dokazati tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. Zaradi narave oziroma specifičnosti relevantnega dejstva pa je ta dokazni standard praktično nedosegljiv, kar ima v sodni praksi v posameznih primerih za posledico znižanje dokaznega standarda tako, da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju, ne pa na podlagi prepričanja. Nižji dokazni standard se sprejme v tistih položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena.
ZFPPIPP člen 121, 121/3, 364, 366, 366/1, 371, 371/10.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve – objava načrta razdelitve – pravni pouk
Zakon ne predpisuje, da bi morali biti pritožbeni razlogi navedeni v vsakem sklepu v pravnem pouku o pravici do pritožbe.
V postopku zaradi insolventnosti ni upravitelj tisti, ki na portalu AJPES objavlja načrte razdelitve, temveč to stori sodišče prve stopnje. Upravitelj te možnosti sploh nima. Kakršnokoli oškodovanje morajo upniki, ki v sodnem postopku pravočasno ne uveljavijo svojih pravic, pripisati zgolj svoji neaktivnosti.
zaznamba spora - spori o pridobitvi lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - stroški postopka - povrnitev krivdno povzročenih stroškov
V nepravdnem postopku mora vsaka stranka trpeti svoje stroške postopka, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1). Drži, da je v petem odstavku istega člena določena izjema, po kateri mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo, vendar uporaba te določbe zgolj zato, ker se je predlog izkazal za neutemeljenega, ni možna.
odškodnina za pomoč in postrežbo med zdravljenjem - običajna pomoč zakonca
Pomoč in nega pri osebnih zadevah ki jo je tožniku v času njegovega zdravljenja nudila žena, namreč ne presega običajne pomoči med zakoncema, ki bi upravičevala prisojo zahtevane odškodnine iz tega naslova.
osebni stečaj - odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper premoženje
Tehtanje teže kaznivih dejanj in njihovega pomena je opravil že zakonodajalec. Med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne sodijo samo ta, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščene v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v petem odstavku 91. člena dopušča dogovor o neposredni izvršljivosti posamičnih konkretnih terjatev z določenim rokom zapadlosti, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Že iz besedila navedene zakonske odločbe torej jasno izhaja, da se v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa lahko sklene sporazum o konkretni terjatvi le znotraj najvišjega zneska, ki je zgornja meja, do katere daje hipoteka še realno jamstvo. Ker nad tem zneskom v nobenem primeru ne služi zavarovanje, ki je pri maksimalni hipoteki praviloma dogovorjeno za zavarovanje več terjatev, je logično, da posamična terjatev ne sme presegati tega zneska.
začetek postopka osebnega stečaja .- insolventnost – trajnejša nelikvidnost – plačilna nesposobnost – zaposlitev
Dolžnik kljub navedbi o zaposlitvi, iz katere naj bi prejemal plačo, ni plačal ničesar. S tem, ko se je zaposlil, torej ni odpravil insolventnosti, česar niti sam ni pričakoval.
odškodnina za telesne bolečine - katastrofalna škoda - obstoj škode kljub omejenemu zavedanju
V posledici poškodbe je tožnik 100% invalid, povsem nepokreten in odvisen od tuje nege in pomoči, ki kljub nizki stopnji zavedanja čuti bolečine, ki pa so po intenziteti zelo hude in trajne. Gre za katastrofalno škodo v okviru katere je tožnik in bo tudi v bodoče trpel trajne fizične bolečine zelo hude do hude intenzitete ter s poškodbo povezane nevšečnosti pri zdravljenju. Po presoji sodišča tožniku za prestane telesne bolečine, katere je utrpel v posledici škodnega dogodka in katere bo očitno trpel vse do konca svojega življenja, pripada pravična denarna odškodnina v znesku 67.000,00 EUR.
vknjižba hipoteke – neobstoječa valuta – pretvorba SIT v EUR – nesklepčen predlog
Po četrtem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi Eura (ZUE) morajo sodišča po uradni dolžnosti opraviti pretvorbo tolarskih zneskov v evre, vendar to velja le za tiste postopke, ki so se vodili v trenutku uveljavitve ZUE, medtem ko se za postopke, uvedene po uveljavitvi ZUE lahko uporablja le določba prvega odstavka 13. člena ZUE, skladno s katero se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v pogodbah in drugih sredstvih s pravnim učinkom, z uveljavitvijo tega zakona glasijo na euro, preračunano na tečaj zamenjave. Ob uporabi te določbe se listina, ki je podlaga predlogu, dejansko glasi na terjatev v EUR (pri čemer posebna konverzija ni potrebna), predlog pa je posledično nesklepčen, saj kljub navedenim zakonskim določbam predlaga vpis hipoteke v tolarjih.