redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki je zaradi stečajev pogodbenih partnerjev, zmanjšanih naročil v javnem sektorju in zmanjševanju stroškov v drugih gospodarskih družbah, podaljševanja amortizacijske dobe računalnikov in s tem manjšimi nabavami prišlo do strmega padca prometa glede na prejšnja leta in zastavljene plane. Zaradi ugotovljenega ekonomskega razloga je prenehala potreba po delu serviserja specialista pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tako izkazan ekonomski razlog predstavlja dejansko podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alinee prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev - odmera nagrade - terjatve iz pogodbe o zaposlitvi - prednostna terjatev - navadna terjatev
Terjatve iz pogodbe o zaposlitvi se ne obravnavajo samostojno v tem smislu, da bi bil upravitelj upravičen do nadomestila za preizkus vsake posamezne podvrste terjatve, pri kateri je različen zgolj vrstni red poplačila, kar je pomembno šele ob razdelitvi stečajne mase.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.. KZ-1 člen 38, 175, 175/1. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pravnomočna obsodilna sodba
Tožnik je zaradi izkoriščanja prostitucije posredoval pri prevzemu in nastanitvi druge osebe za prostitucijo in sodeloval pri prostituciji druge osebe, tako, da je kontroliral izvajanje prostitucije, ugotavljal dnevni zaslužek od prostitucije, sprejemal klice stranke in se s povpraševanjem strank seznanjal, vse zato, da se je prostitucija nemoteno izvajala, s prejetim denarjem pa tudi sam razpolagal in zaslužil neugotovljeno vrednost denarnih sredstev. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 1. odstavku 175. člena KZ-1 in 38. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR).
Ugotovitev delodajalca, da ima določeno dejanje znake kaznivega dejanja, ne posega na področje kazenske odgovornosti, saj predstavljata tako kazenski postopek kot postopek izredne odpovedi dva povsem ločena in neodvisna instituta. Sodišče pa je skladno z določbo 14. člena ZPP v postopku presoje izredne odpovedi vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. To pomeni, da je vezano na ugotovitve pravnomočne kazenske sodbe glede protipravnosti ravnanja tožnika, vzročne zveze med tem ravnanjem in nastankom posledic, glede nastanka prepovedane posledice ter glede prištevnosti in krivde tožnika. V izreku pravnomočne kazenske sodbe ugotovljena dejstva, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja, mora šteti za dokazana tudi delovno sodišče.
stranska intervencija – intervencijski interes – vpogled v spis
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima oziroma bi vsebina sodbe posredno vplivala tudi na njegov položaj. Intervencijski interes je podan takrat, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je na športni dan prekoračil pooblastila učitelja spremljevalca, posegel v zaščiteno osebno sfero dijakinj in izvajal aktivnosti, ki ne sodijo med naloge učitelja spremljevalca (dijakinjama se je približal in se ju dotikal na način, ki ni običajen dotik kot pri uri športne vzgoje, jima sledil, ju kljub njunemu odklanjanju večkrat vabil v finsko savno,...). S takšnim ravnanjem je huje kršil pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dovoljeni pritožbeni razlogi – ponarejeni dokazi
S pritožbenimi navedbami, da izpodbijana sodba temelji na lažnih in ponarejenih dokazih, si tožena stranka prizadeva dokazati, da je sodišče prve stopnje na podlagi teh dokazov zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar v postopku v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Ni pomemben zgolj prihodek, ki bi ga tožeča stranka ustvarila, ampak je potrebno upoštevati tudi stroške, ki bi ji ob tem nastali. Ker podatkov o slednjih (kljub ugovorom toženca) ni podala, je trditvena podlaga o višini zahtevka tako pomanjkljiva, da onemogoča njeno ugotavljanje.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti - učinki pravnomočnosti
Vse nepravilnosti, za katere dolžnik meni, da so se zgodile v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, bi dolžnik moral uveljavljati s pritožbo zoper tisti sklep. Sklep je tak kot je, vse morebitne nepravilnosti pa so sanirane s pravnomočnostjo tega sklepa, ki nikoli ni bil spremenjen ali razveljavljen.
ZDR člen 42, 126. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 54.
obveznost plačila - plača - plačilo za opravljeno delo - znižanje plače - delovna uspešnost - ocena dela
Tožena stranka ni imela podlage za (zakonito) izplačevanje nižje plače tožniku. Za znižanje plač tožniku ni bila dovolj ugotovitev direktorice, da tožnik ne dosega pričakovanih rezultatov. Tožnik bi moral biti ocenjevan na ustrezni podlagi, ki bi jo v predmetnem sodnem postopku bilo možno preveriti. Brez take preverljive podlage o ocenjevanju tožnikovega dela njegova plača ne bi smela biti zmanjšana zaradi osebne ocene. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike v plači utemeljen.
ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 103, 104, 121.
stečajni postopek – upnik v stečajnem postopku – stranka – pravni interes za vložitev pritožbe – izboljšanje pravnega položaja – nadomestilo upravitelja – popravni sklep
Pritožnik je pritožbo vložil kot upnik v stečajnem postopku. Glede na njegov položaj stranke v postopku ima izkazan pravni interes za vložitev pritožbe, v kolikor bi z uspehom v pritožbi izboljšal svoj pravni položaj v zvezi z izpodbijanim sklepom. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče popravilo znesek odmerjenega nadomestila upravitelja, kar je nedvomno v korist upnikov stečajnega postopka in s tem tudi pritožnika. Z uspehom v pritožbenem postopku in z razveljavitvijo popravnega sklepa z dne 6. 3. 2014 pa bi dejansko ostal v veljavi sklep o odmeri nadomestila z dne 24. 2. 2014 z odmerjenim višjim zneskom nadomestila, kar pomeni, da bi se v posledici ugoditvi pritožbi položaj pritožnika dejansko poslabšal.
vrnitev v prejšnje stanje - dokazi - zamuda naroka - upravičen razlog
Ker mora skladno s 116. členom ZPP sodišče ugotoviti, da je predlog stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka utemeljen, ker je stranka narok zamudila iz upravičenega razloga, mora stranka predlogu priložiti dokaze oziroma predlagati izvedbo dokazov, s katerimi tak opravičljiv razlog utemeljuje. Sodišče ni dolžno pozivati stranke, da naj navedbe v predlogu dokaže. Sodišče prve stopnje je toženo stranko takoj, ko je predlagala preložitev naroka, pozvalo, da naj predloži dokazila o zadržanosti. Teh pa tožena stranka ni predložila niti ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
OZ člen 299, 299/1, 375, 375/1, 378, 378/1, 381. ZPP člen 313.
tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost - prepoved anatocizma – pravnomočnost odločitve o stroških – paricijski rok - obresti od stroškov postopka
Obveznost povrnitve stroškov postopka nastane z odločbo sodišča, s katero je o njih odločeno. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. V takšnem primeru dolguje poleg glavnice tudi zakonske zamudne obresti. Noben zakon ne določa, v kakšnem roku mora zavezanec povrniti stroške postopka. Ta rok določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP. To je paricijski rok, torej rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti. V primeru odločanja o stroških postopka pa je to tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odstavka 299. člena OZ. Če zavezanec stroškov postopka v tem roku ne povrne, pride v zamudo in poleg stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - vrnitev nazaj na delo - sodna razveza
Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca v smislu 118. člena ZDR je povezana tudi z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki utemeljeni. V obravnavani zadevi se je izkazalo, da tožnik očitanih kršitev ni storil in da zakoniti razlog za izredno odpoved ni podan (v obravnavani zadevi je bila izredna odpoved obravnavana po vsebini in ni šlo za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi npr. le iz formalnih razlogov). Zato tudi ni utemeljenega razloga za nezaupanje do tožnika zaradi očitanih napak pri delu niti za izgubo zaupanja v tožnika glede na naravo njegovega dela, saj ni kršil delovnih obveznosti in ni bilo vsebinskih razlogov za izredno odpoved s strani delodajalca, niti ni izkazano, da bi bil tožnik vpleten v kakršnakoli nezakonita ravnanja v zvezi z napadom na informacijski sistem, ki je bil predmet policijske preiskave. Prav tako ni dokazano, da bi tožnik v času zaposlitve pri toženi stranki zaupanje zlorabljal ali da bi kakorkoli s svojimi nedopustnimi ravnanji posegal v zaupne podatke zaposlenih delavcev tožene stranke.
Tožnik je argumentirano ovrgel očitke tožene stranke, s katerimi je tožena stranka dokazovala, da so podane okoliščine in interesi na njeni strani, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče. Tožnikovi sodelavci, tudi njegov neposredno nadrejeni delavec, so izpovedali, da s tožnikom ni bilo težav in da je vestno in skrbno opravljal svoje delovne naloge, ter da dekanove izpovedbe nakazujejo le njegovo subjektivno prepričanje, da tožnik ni vreden zaupanja za delo pri toženi stranki. V večji meri je potrebno upoštevati interese in okoliščine na strani tožnika v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, zlasti dejstvo, da je bil daljše obdobje (več kot dvajset let) zaposlen pri toženi stranki, ter da je starejša oseba in glede na razmere na trgu doslej kljub prizadevanjem ni uspel najti nove zaposlitve. Zato je tožbeni zahtevek za vrnitev na delo utemeljen in niso podani pogoji za sodno razvezo po 2. odstavku 118. člena ZDR.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
Cesija učinkuje na pravico tako, da se ta prenese, cesionar pa stopi na mesto cedenta. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in lahko z njo razpolaga, vendar pa to ne pomeni, da ob zapadlosti kredita prejme tudi plačilo zavarovane terjatve. Cesionar se lahko poplača iz odstopljene terjatve, ni pa to njegova dolžnost.
nagrada izvedenca – znižanje nagrade – zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Če sodni izvedenec mnenja ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče, se mu nagrada zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063826
SPZ člen 167. ZFPPIPP člen 282, 323. OZ člen 604, 604/1, 604/4.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - neposredna posest - ročna zastava - zastavna pogodba - oddaja premičnega premoženja v najem - soglasje za oddajo v najem - načelo hitrosti postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - zmanjšanje vrednosti strojev
Zmanjšanje vrednosti strojev zaradi opravljenih delovnih ur in obrabe le-teh je nedvomno manjše, kot bi bilo, če stroji ne bi delovali.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - komunikacija med odvetnikom in stranko - preusmeritev elektronske pošte
Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščen pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji pa ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, po katerem bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.