Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v petem odstavku 91. člena dopušča dogovor o neposredni izvršljivosti posamičnih konkretnih terjatev z določenim rokom zapadlosti, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Že iz besedila navedene zakonske odločbe torej jasno izhaja, da se v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa lahko sklene sporazum o konkretni terjatvi le znotraj najvišjega zneska, ki je zgornja meja, do katere daje hipoteka še realno jamstvo. Ker nad tem zneskom v nobenem primeru ne služi zavarovanje, ki je pri maksimalni hipoteki praviloma dogovorjeno za zavarovanje več terjatev, je logično, da posamična terjatev ne sme presegati tega zneska.
vknjižba hipoteke – neobstoječa valuta – pretvorba SIT v EUR – nesklepčen predlog
Po četrtem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi Eura (ZUE) morajo sodišča po uradni dolžnosti opraviti pretvorbo tolarskih zneskov v evre, vendar to velja le za tiste postopke, ki so se vodili v trenutku uveljavitve ZUE, medtem ko se za postopke, uvedene po uveljavitvi ZUE lahko uporablja le določba prvega odstavka 13. člena ZUE, skladno s katero se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v pogodbah in drugih sredstvih s pravnim učinkom, z uveljavitvijo tega zakona glasijo na euro, preračunano na tečaj zamenjave. Ob uporabi te določbe se listina, ki je podlaga predlogu, dejansko glasi na terjatev v EUR (pri čemer posebna konverzija ni potrebna), predlog pa je posledično nesklepčen, saj kljub navedenim zakonskim določbam predlaga vpis hipoteke v tolarjih.
odškodnina za pomoč in postrežbo med zdravljenjem - običajna pomoč zakonca
Pomoč in nega pri osebnih zadevah ki jo je tožniku v času njegovega zdravljenja nudila žena, namreč ne presega običajne pomoči med zakoncema, ki bi upravičevala prisojo zahtevane odškodnine iz tega naslova.
osebni stečaj - delna oprostitev plačila sodnih taks - takse v postopku osebnega stečaja
Sodišče prve stopnje ni dolžno samo raziskovati premoženjskega oziroma finančnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb. Pri tem pa je v postopkih osebnega stečaja že tako ali tako določeno, da se plačujejo nižje takse. Samo dejstvo, da je dolžnik v postopku osebnega stečaja, pa ni samostojna podlaga za ugoditev takemu predlogu.
odškodnina za telesne bolečine - katastrofalna škoda - obstoj škode kljub omejenemu zavedanju
V posledici poškodbe je tožnik 100% invalid, povsem nepokreten in odvisen od tuje nege in pomoči, ki kljub nizki stopnji zavedanja čuti bolečine, ki pa so po intenziteti zelo hude in trajne. Gre za katastrofalno škodo v okviru katere je tožnik in bo tudi v bodoče trpel trajne fizične bolečine zelo hude do hude intenzitete ter s poškodbo povezane nevšečnosti pri zdravljenju. Po presoji sodišča tožniku za prestane telesne bolečine, katere je utrpel v posledici škodnega dogodka in katere bo očitno trpel vse do konca svojega življenja, pripada pravična denarna odškodnina v znesku 67.000,00 EUR.
osebni stečaj - odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper premoženje
Tehtanje teže kaznivih dejanj in njihovega pomena je opravil že zakonodajalec. Med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne sodijo samo ta, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščene v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
URS člen 22. ZKP člen 150, 150/1, 150/1-1, 153, 153/1, 154, 154/2.
posebni preiskovalni ukrepi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - uničenje podatkov
Predmet uničenja po drugem odstavku 154. člena ZKP niso katerikoli podatki, sporočila, posnetki ali dokazila, pridobljena z uporabo, v danem primeru ukrepa iz 1. točke prvega odstavka 150. člena ZKP, ampak le tisti, ki zaradi vsebine ne omogočajo začetka oziroma nadaljevana kazenskega pregona. Vse ostale po prvem odstavku 154. člena ZKP hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – sodna taksa po razveljavitvi sklepa o izvršbi – dodatna taksa - oprostitev plačila – umik predloga za izvršbo
Sodna taksa, ki jo je tožeča stranka plačala ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine je predvidena samo za postopek o predlogu za izvršbo. Ker se je skladno z določbami 62. člena ZIZ po ugovoru dolžnika postopek nadaljeval, kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, je šteti, kot da je tožeča stranka že na začetku vložila tožbo, zaradi česar mora plačati takso za redni postopek.
vročitev odločbe o zahtevi za sodno varstvo - kršitev pravil o vročanju - nastop pravnomočnosti - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Četudi bi šteli, da bi moral prekrškovni organ sodno odločbo poleg zagovorniku, za katerega v spisu ni izkazano, da mu je bilo pooblastilo s strani storilca preklicano do konca postopka o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog, poslati tudi osebno storilcu, takšna kršitev pravil o vročanju ne bi vplivala na nastop pravnomočnosti, saj je z odpravo sodne odločbe, ki je sodišče ni moglo več spremeniti, bila odpravljena pravna negotovost in vzpostavljena pravna varnost in je s tem trenutkom prekrškovni postopek bil pravnomočno končan.
ZFPPIPP člen 121, 121/3, 364, 366, 366/1, 371, 371/10.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve – objava načrta razdelitve – pravni pouk
Zakon ne predpisuje, da bi morali biti pritožbeni razlogi navedeni v vsakem sklepu v pravnem pouku o pravici do pritožbe.
V postopku zaradi insolventnosti ni upravitelj tisti, ki na portalu AJPES objavlja načrte razdelitve, temveč to stori sodišče prve stopnje. Upravitelj te možnosti sploh nima. Kakršnokoli oškodovanje morajo upniki, ki v sodnem postopku pravočasno ne uveljavijo svojih pravic, pripisati zgolj svoji neaktivnosti.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – večkratni zaporedni prenos pravice – listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice
Sodba, s katero je odločeno le, da se pogodba razveže, ničesar pa ni odločeno o vrnitvi danega (toženi stranki ni naložena izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi vrnila, kar je dobila na podlagi razvezane pogodbe oziroma predmet odločanja ni bila izbrisna tožba, s katero bi se vzpostavilo prejšnje stanje), ne daje podlage za vknjižbo lastninske pravice na pravnega prednika predlagatelja.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1, 231, 239. ZGD-1 člen 679, 679/1. ZPP člen 80, 81, 81/1, 108, 108/4, 115, 213, 213/1.
osebni stečaj – začetek postopka osebnega stečaja – upravičen predlagatelj - pravdna sposobnost – pomanjkljivost v navedbi stranke – registrirana podružnica – poprava vloge – solidarno poroštvo – notarski zapis – trajnejša nelikvidnost – višina upnikove terjatve – postopek preizkusa terjatev – odsotnost z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi – opravičilo – zastopanje po pooblaščencu – dolžnost razkritja zdravstvenega stanja
Višina upnikove terjatve je pomembna le za ugotovitev obstoja obeh materialnopravnih pogojev za začetek stečajnega postopka, zato je to stvar obrazložitve sklepa o začetku stečajnega postopka. Natančna višina terjatve se ugotovi šele v postopku preizkusa terjatev.
priposestvovanje služnosti v javno korist – posebna pravila – priposestvovanje in pravična posest po ODZ – dopustitev uporabe nepremičnine za zagotavljanje nemotenega obratovanja in vzdrževanja infrastrukture
Vtoževana služnost predstavlja poseg države kot nosilca javnega interesa (oziroma oseb, ki jim država poveri izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Za služnost v javnem interesu sta bila ves čas predvidena samo dva načina nastanka: pogodba in upravni postopek prisilne ustanovitve služnosti. Res je, da so v času izgradnje omrežja na ozemlju, na katerem je bil sporni daljnovod postavljen, veljale določbe italijanskega Civilnega zakonika (kasneje pa še ODZ), vendar to ni pomembno, saj je bil Temeljni zakon o razlastitvi, ki je kot specialni predpis urejal (prisilni) prenos služnosti (in torej izključil uporabo ODZ), sprejet že leta 1947 in torej do sprejetja tega zakona služnost še ni mogla biti priposestvovana. V zvezi s priposestvovanjem služnosti po ODZ je treba še dodati, da je pogoj za priposestvovanje po paragrafu 1461 tudi pravična posest, torej posest, ki se opira na tak naslov, ki bi zadoščal za prevzem lastnine (oziroma v konkretnem primeru služnosti). Tožeča stranka se v zadevi ni sklicevala na noben tak naslov in tudi iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za priposestvovanje služnosti niti po ODZ.
Po oceni pritožbenega sodišča so v tej zadevi izpolnjeni pogoji iz 61. člena EZ in bi tožena stranka morala dopustiti uporabo svojih nepremičnin za potrebe sanacije enosistemskega daljnovoda, seveda pa proti plačilu pravične odškodnine.
odlog izvršitve kazni zapora - postopek nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist - ločenost postopkov - pravnomočnost sklepa
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da vložen predlog in izdan sklep sodišča prve stopnje, s katerim se ugodi predlogu obsojenca, da se izrečena zaporna kazen nadomesti z delom v splošno korist, ne predstavlja nobenega izmed odložitvenih razlogov po prvem odstavku 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), kar pomeni, da ne more biti razlog za odložitev zaporne kazni obsojencu. Šele pravnomočni sklep, s katerim se ugodi prošnji za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist, lahko odloži izvršitev zaporne kazni oziroma jo prekine, če jo je obsojenec že pričel prestajati, in se preostanek kazni izvrši tako, da obsojenec opravi delo v splošno korist.
Gospodarski subjekt, ko se odloči, da opravljanje določene dejavnosti in s tem tudi pogodba zanj nima več smisla, mora upoštevati tudi upravičene interese nasprotne pogodbene stranke, odločitev pa skrben gospodarski subjekt tudi sprejme šele, ko ugotovi, da so prednosti njegovega ravnanja večje od posledic, ki jih mora nositi zaradi kršitve pogodbe. Vsekakor pa je dolžen pogodbena razmerja v takem primeru urediti in poskrbeti tudi za povračilo škode, če ta nastane zaradi prenehanja izpolnjevanja pogodbe.
Tožena stranka se ne more sklicevati na to, da naj bi zaradi odklanjanja rešitve s strani tožeče stranke odpadla podlaga za izvajanje pogodbe, s čimer očitno želi doseči učinke ničnosti pogodbe v smislu 4. odstavka 39. člena OZ. Če bi želela rešiti razmerje, v katerem ne bi prišlo do kršitve pogodbe z njene strani, bi to lahko reševala v okviru instituta spremenjenih okoliščin. Sicer mora za svoje ravnanje nositi pravne posledice, ki so v dolžnosti povrnitve škode zaradi kršitve pogodbe.