povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - povrnitev bodoče škode - poškodba medenice - skaženost - odškodnina za strah
Dosojena odškodnina v višini 2.000,00 EUR je ustrezna satisfakcija za intenziven in relativno dolg strah tožnika za življenje, ko ni mogel iz avtomobila na avtocesti in se je bal, da bo kdo trčil vanj, nekaj dni trajajoč hud sekundarni strah za izid zdravljenja ter nato približno dva in pol meseca strahu za izid zdravljenja srednje intenzitete.
O skaženosti govorimo le, kadar gre za trajne in relativno izstopajoče spremembe oškodovančeve zunanjosti. To pa mestoma drugače obarvani zobje niso.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, izhajajoč iz naknadne (sicer dopustno razširjene) trditvene podlage, a je svojo odločitev pri tem oprlo na dokaze, ki jih je izvedlo v okviru preverjanja prvotnih trditev. Oporočni priči sta bili resda zaslišani o okoliščinah nastajanja oporoke, vendar v okviru do tedaj zastavljene trditvene podstati, ni pa tožnica do njunega zaslišanja podala trditev o tem, da zapustnik pred pričama ni izjavil, da gre za njegovo oporoko, kar predstavlja oblično pomanjkljivost tovrstne oporoke. Ker teh trditev ni bilo, pričama konkretnih vprašanj o tem nista postavili ne stranki ne sodišče. V tem obsegu je bila pritožnici odvzeta možnost obravnavanja.
Izjava oporočitelja, da je listina njegova oporoka, je zaželena; ni pa nujno, da jo izrazi s točno temi besedami; lahko je dana tudi s takšno izjavo oporočitelja, ki jasno izkazuje njegovo voljo.
Cesija učinkuje na pravico tako, da se ta prenese, cesionar pa stopi na mesto cedenta. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in lahko z njo razpolaga, vendar pa to ne pomeni, da ob zapadlosti kredita prejme tudi plačilo zavarovane terjatve. Cesionar se lahko poplača iz odstopljene terjatve, ni pa to njegova dolžnost.
nagrada izvedenca – znižanje nagrade – zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Če sodni izvedenec mnenja ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče, se mu nagrada zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
Ni mogoče slediti tožnikovi argumentaciji, da že samo dejstvo slepote onemogoča oblikovanje pravno veljavne volje za sklenitev določenega posla.
Izvedenec okulistične stroke brez ustreznih dokazov o zdravstvenem stanju tožnika (kopije zdravstvenega kartona, vpogleda v zdravstveno dokumentacijo), ki jih tožnik ni niti predložil niti predlagal, ne bi mogel podati mnenja glede tožnikove slabovidnosti v času podpisa spornih pogodb in pooblastila.
stvarna pristojnost – spor iz delovnega razmerja – neupravičena pridobitev
Tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja premoženjskopravni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, torej ne gre več za spor, ki se nanaša na pravice in obveznosti pravdnih strank iz delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063823
OZ člen 39, 86.
prenos delnic - enotni pravni posel - ugotovitev ničnosti pravnega posla - subjekti v verigi prenosov - pogodbene stranke - nedopustna podlaga - kavza pravnega posla
Za to, da bi bilo mogoče šteti, da so vsi v tožbenem zahtevku navedeni prenosi delnic predstavljali enoten pravni posel, ki bi ga bilo zaradi v tožbi zatrjevanih razlogov mogoče spoznati za ničnega, bi morali vsi subjekti, ki so v poslu sodelovali, obstajati v času spornega posla (oziroma vsaj ob njegovem začetku).
Za ugoditev tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti „enotnega pravnega posla“ bi morali tožeči stranki s tožbo zajeti vse pogodbene stranke, saj bi morali biti za to, da bi bile delnice lahko vrnjene drugo tožeči stranki, izpodbiti prav vsi prenosi. Ničnost pogodb bi namreč (nedopustno) posegla tudi v pravni položaj pogodbenih strank, ki niso pravdne stranke.
Delodajalec mora skladno z določbo prvega odstavka 130. člena ZDR delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Pri takšnih stroških gre za izdatek, ki ga ima delavec bodisi zato, ker prihaja na delo iz drugega kraja kot je sedež delodajalca, ali zaradi večje oddaljenosti od sedeža v istem kraju. Pri kraju prebivanja gre za lokacijo, od koder se delavec dejansko vozi na delo, pri čemer je upravičen do povračila stroškov, če mu ti dejansko nastanejo. Vendar pa je potrebno poudariti, da v veljavni zakonodaji ni podlage za omejevanje pravice delavcu do povračila takšnih stroškov. Tožnik od tožene stranke utemeljeno terja povračilo stroškov, ki jih je imel s prihodom na delo in z dela. Glede tega je napačno stališče tožene stranke, da je bil tožnik skladno z navodili dolžan sporočati svojemu delodajalcu dejanske prihode na delo, saj je bila tožena stranka tista, ki bi morala skladno z določbami ZEPDSV dosledno voditi za tožnika evidenco o stroških dela, v kar je potrebno šteti tudi prevozne stroške, glede tega pa je imela podatke v potnih nalogih, s katerimi je razpolagala in kateri so bili podlaga za izvedenčeve izračune.
ugovor tretjega - pravni interes - rubež premičnin
Ker v obravnavanem primeru premičnine še niso bile zarubljene, niti ni znano, ali bodo sploh zarubljene in katere, tretja še ni pridobila pravnega interesa za vložitev ugovora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079280
ZPP člen 14. OZ člen 171.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo – protipravnost – silobran – deljena odgovornost – nepremoženjska škoda – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Vezanost na obsodilno sodbo kazenskega sodišča konkretno tudi pomeni, da v pravdi zaradi plačila odškodnine toženec ne more uveljavljati določenih ugovorov, npr. da storjeno dejanje ni bilo protipravno, ker je bilo storjeno v silobranu.
ZDKG člen 5, 7, 11, 14, 15, 21, 21/2. ZD člen 10, 11.
dedovanje zaščitene kmetije – prevzemnik zaščitene kmetije – nujni delež – denarna vrednost nujnega deleža
Ugotovitev denarne vrednosti nujnega deleža pri dedovanju zaščitene kmetije je odvisna le od vrednosti zaščitene kmetije, torej od vrednosti tistih nepremičnin, ki jo tvorijo, ne pa od celotne vrednosti zapuščine zapustnice.
Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen (za naprej). Izvršilni postopek se zato ustavi.
V primeru, ko iz sklepa o premestitvi ne izhajajo razlogi in cilji, ki jih je delodajalec zasledoval pri izdaji sklepa, mora tožena stranka v sodnem postopku dokazati, da bo s premestitvijo doseženo učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni konkretizirala razlogov za premestitev tožnika (policista) v skladu z ZJU, prav tako ni predlagala izvedbe dokazov z zaslišanjem predstojnika, ki bi lahko pojasnil svojo oceno, da je s premestitvijo tožnika mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa ter razloge, ki so ga do te ocene privedli. V tovrstnih sporih je ključnega pomena prav izpoved predstojnika, ki mora sodišče prepričati v objektivne in s tem preverljive razloge za premestitev delavca. Ker toženi stranki ni uspelo dokazati, da je tožnika zakonito premestila, sta izpodbijana sklepa o premestitvi tožnika nezakonita.
Med pravdnima strankama so bile dogovorjene zamudne obresti v višini, ki več kot 50 % presegajo predpisano obrestno mero zamudnih obresti. Upoštevajoč 377. člen OZ zato velja, da je tak dogovor o obrestih šteti za oderuško pogodbo. Ima pa upnik možnost, da takšno domnevo izpodbije, česar pa v postopku ni zmogel.
Tožnik je družbi F. nakazal znesek 10.000,00 EUR po sklenjeni posojilni pogodbi. Dejstvo, da je družba F. sprejela izpolnitev, kaže, da je s konkludentnim ravnanjem izrazila svojo poslovno voljo, da sklenjeno pogodbo odobri. Obveznost izbrisane družbe je tako veljavno nastala tudi v primeru, če bi se trditev tožene stranke, da za podpis posojilne pogodbe ni imel pooblastila, izkazala za resnično.
vročanje – način vročanja – pooblastilno razmerje – vročanje stranki namesto pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče se je s pooblastilnim razmerjem seznanilo šele po zaključenem postopku na prvi stopnji, kar pa ne razbremeni prvostopenjskega sodišča nezakonitega postopanja glede vročanja stranki, ki ima pooblaščenca.
V primeru, ko je zapustnik umrl po pravnomočnosti sodbe, lahko upnik vloži proti dedičem, dolžnikom izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Dediči pa v izvršilnem postopku lahko ugovarjajo ugovore iz 142. člena ZD.
Dediči so po 142. členu ZD navadni sosporniki in ne nujni enotni.
Ugotovitve, ki sicer ne sodijo v sklep o dedovanju po 214. členu ZD, ne morejo pomeniti v dajatvenem tožbenem zahtevku upnika proti dedičem, odločbo, ki učinkuje glede višine kot že razsojena stvar (res iudicata).
ugovor izpodbojnosti - uveljavitev prerekane ločitvene pravice - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika
Ugovor izpodbojnosti je materialno pravni ugovor, ki ga je procesno mogoče uveljavljati le z nasprotno izpodbojno tožbo, ki se od samostojne izpodbojne tožbe razlikuje po tem, da ni vezana na prekluzivni rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP, temveč zanjo velja da jo je potrebno vložiti do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega dejanja (skladno s prvim odstavkom 183. člena ZPP).
V sporni zadevi gre prav za pravno procesno situacijo iz 308. člena ZFPPIPP, ko mora biti v roku nega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev vložen izpodbojni zahtevek z izbrisno tožbo in ne iz 305. člena ZFPPIPP, ko je dopustno vložiti izpodbojno tožbo po ugovoru izpodbojnosti v roku do konca naroka za glavno obravnavo v zvezi s tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice.