predlog za vrnitev v prejšnje stanje - komunikacija med odvetnikom in stranko - preusmeritev elektronske pošte
Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščen pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji pa ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, po katerem bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je (pretežno) opravljala dela na delovnem mestu pomožna delavka skladno s pogodbo o zaposlitvi in le občasno na delovnem mestu pomočnik strojevodje rol avtomata, zato ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zato nezakonita.
RAZLASTITEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0074297
ZUreP-1 člen 105, 105/2, 105/3, 107, 107/1.
razlastitev – nadomestilo v naravi – zagotovitev enakovredne nepremičnine – določitev odškodnine – osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti – status zemljišč
Razlaščene nepremičnine nasprotnega udeleženca so predstavljale osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, zato bi moralo sodišče ugotoviti, ali bi lahko predlagateljica zagotovila nasprotnemu udeležencu druge enakovredne nepremičnine, kar je nasprotni udeleženec tudi sicer zahteval.
Trditve udeležencev glede vprašanja, ali so takšne nepremičnine na voljo, so bile sicer nasprotujoče, zato bi moralo sodišče prve stopnje to razčistiti in sicer v tem postopku, ter se pri tem ne bi smelo zadovoljiti z ugotovitvami organa iz razlastitvenega postopka.
Za določitev višine odškodnine za odvzeta zemljišča je odločilno, za kakšen namen so se ta uporabljala, še preden je občina zaradi gradnje prometne infrastrukture (obvoznice) sprejela ustrezne prostorske akte, s katerimi se je namembnost odvzetih zemljišč spremenila.
gradbena pogodba – izpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – odstopnina – pogodbena kazen – vsebina pogodbene zaveze stranke
Odstopnina pomeni pravico do odstopa od pogodbe ob hkratnem plačilu določenega zneska nasprotni stranki, medtem ko je denarna kazen po 247. členu OZ sankcija zaradi neizpolnitve ali zamude izpolnitve pogodbe. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, medtem ko pa je možna za druge, nedenarne, dogovorjene vzporedno z denarno, obveznosti.
Tožena stranka je v pritožbi navedla dovoljeno novoto, ki jo je tudi izkazala (odpoved pogodbe o zaposlitvi), ta pa bistveno vpliva na pravilno in popolno ugotovitev pridobitnih sposobnosti tožene stranke, in posledično na pravilno določitev višine preživnine, ki jo je dolžna plačati tožena stranka.
varstvo lastninske pravice - dejavnost ravnanja z odpadki - opustitev vznemirjanja in posegov - protipravno vznemirjanje - vprašanje obstoja soglasja tožnice – koncesijska pogodba
Soglasje za poseg v parcelo izključuje njegovo protipravnost. Ob sklenjenem in podpisanem dogovoru v letu 2011, le dejstvo, da si je tožnica premislila, ne more iti v škodo toženki.
Za odškodninsko odgovornost odgovorne osebe zadošča, da je njeno ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano.
Nedopustnost ravnanj oseb, ki se poklicno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, je tako treba presojati po merilih o njihovem postroženem profesionalnem ravnanju oziroma skrbnosti glede na pravila stroke in običaje.
Skrbnost dobrega gospodarstvenika je zavarovanki tožene stranke narekovala, da goste v slabo osvetljenem lokalu ustrezno opozori na višinsko razliko v pohodni površini, in sicer bodisi z osvetljenim opozorilom na stopnici ali z osvetljenim robom same stopnice.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063826
SPZ člen 167. ZFPPIPP člen 282, 323. OZ člen 604, 604/1, 604/4.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - neposredna posest - ročna zastava - zastavna pogodba - oddaja premičnega premoženja v najem - soglasje za oddajo v najem - načelo hitrosti postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - zmanjšanje vrednosti strojev
Zmanjšanje vrednosti strojev zaradi opravljenih delovnih ur in obrabe le-teh je nedvomno manjše, kot bi bilo, če stroji ne bi delovali.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, izhajajoč iz naknadne (sicer dopustno razširjene) trditvene podlage, a je svojo odločitev pri tem oprlo na dokaze, ki jih je izvedlo v okviru preverjanja prvotnih trditev. Oporočni priči sta bili resda zaslišani o okoliščinah nastajanja oporoke, vendar v okviru do tedaj zastavljene trditvene podstati, ni pa tožnica do njunega zaslišanja podala trditev o tem, da zapustnik pred pričama ni izjavil, da gre za njegovo oporoko, kar predstavlja oblično pomanjkljivost tovrstne oporoke. Ker teh trditev ni bilo, pričama konkretnih vprašanj o tem nista postavili ne stranki ne sodišče. V tem obsegu je bila pritožnici odvzeta možnost obravnavanja.
Izjava oporočitelja, da je listina njegova oporoka, je zaželena; ni pa nujno, da jo izrazi s točno temi besedami; lahko je dana tudi s takšno izjavo oporočitelja, ki jasno izkazuje njegovo voljo.
zapuščinski postopek – vrednost predmeta postopka – čista vrednost zapuščine – prosti preudarek
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
sodna poravnava - popravni sklep - sodna določitev meje - druga parcelna številka
Ne glede na teoretični spor, ali sodna poravnava predstavlja sodno odločbo, sprememba parc. št. v obravnavani zadevi ni ne računska niti druga očitna pisna pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče s popravnim sklepom namreč ne more odpraviti. Prav to pa želi doseči predlagatelj, ki želi, da se v sodni poravnavi zapisana parc. št. 108/1 zamenja s parc. št. 108/3, pri čemer ne gre za situacijo, ko bi parc. št. 108/1 sploh ne obstajala oziroma bi šlo zgolj za preštevilčenje parc. št.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 6, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni mogoče še zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje bo v obravnavanem primeru lahko šele na podlagi nadaljnjega kontradiktornega postopka, v katerem bo lahko svoje argumente predstavila tudi nasprotna stranka, ugotovilo, ali tožniku očitane kršitve predstavljajo resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je tožnik očitane kršitve tudi dejansko storil, zaenkrat pa o obstoju verjetnosti tožnikove terjatve še ni mogoče govoriti. Sodišče bo vse ugovore tožnika (da ni storil očitanih mu kršitev ter da je toženka nepravilno uporabila materialno pravo), razčistilo v okviru dokaznega postopka in odločanja o glavni stvari, saj ni namen začasne odrede vsebinsko odločanje o utemeljenosti zahtevka in tudi ne zaslišanja prič, kar je vse predmet pravdnega postopka. Ker ni podan že prvi in temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, je potrebno predlog tožnika za izdajo začasne odredbe (da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) iz tega razloga zavrniti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – preživnina za otroka
Navedba tožnice, da od zavezanca za plačilo preživnine za otroka ne uspe izterjati celotne preživnine, ni upoštevna. V takšnem primeru ima namreč otrok v skladu z 21a. členom ZJSRS pravico do nadomestila preživnine, ki jo zakoniti zastopnik otroka lahko uveljavlja pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
V primeru, ko je zapustnik umrl po pravnomočnosti sodbe, lahko upnik vloži proti dedičem, dolžnikom izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Dediči pa v izvršilnem postopku lahko ugovarjajo ugovore iz 142. člena ZD.
Dediči so po 142. členu ZD navadni sosporniki in ne nujni enotni.
Ugotovitve, ki sicer ne sodijo v sklep o dedovanju po 214. členu ZD, ne morejo pomeniti v dajatvenem tožbenem zahtevku upnika proti dedičem, odločbo, ki učinkuje glede višine kot že razsojena stvar (res iudicata).
obseg škode - adekvatna vzročna zveza – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - eggshell skull doktrina – prispevek oškodovanca - deljena vzročnost
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je. Ne more računati na (povprečno) zdravega, ali pa na relativno mladega oškodovanca. Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati prispevka oškodovanca k škodi, saj ne gre za njegovo krivdno ravnanje.
Ni mogoče slediti tožnikovi argumentaciji, da že samo dejstvo slepote onemogoča oblikovanje pravno veljavne volje za sklenitev določenega posla.
Izvedenec okulistične stroke brez ustreznih dokazov o zdravstvenem stanju tožnika (kopije zdravstvenega kartona, vpogleda v zdravstveno dokumentacijo), ki jih tožnik ni niti predložil niti predlagal, ne bi mogel podati mnenja glede tožnikove slabovidnosti v času podpisa spornih pogodb in pooblastila.
OZ člen 179, 299, 299/1, 943, 965. ZOZP člen 20a, 20a/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – direktna tožba oškodovanca – zamude obresti – začetek teka zamudnih obresti
Glede teka zamudnih obresti v konkretni zadevi ni možno uporabiti določbe 943. člena OZ (ki se uporablja le za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem, ne pa v primerih direktne tožbe oškodovanca, ko obveznost poravna zavarovalnica namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, in zavarovalnica ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ), temveč splošna pravila, ki urejajo odškodninsko obveznost. V konkretnem primeru je bila odgovornost sporna, zato glede zamude ni mogoče uporabiti drugega odstavka 20.a člena ZOZP, ampak je ob zaključku, da ZOZP v tem primeru ni uredil zamude, treba uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
Tožnik je v prostorih tožene stranke z namenom ustrahovanja in vznemirjanja zagrozil sodelavki, da bo napadel njeno življenje in telo, v tej zvezi jo je udaril s paketom, v katerih so bile vrečke, v predel lic in ušesa, ter ji ob tem tudi zagrozil, da jo bo udaril še s čim drugim, s čimer je v celoti izpolnil znake kaznivega dejanja grožnje iz določbe 135. člena KZ-1. Z opisanim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Njegov napad na sodelavko je pomenil enega od najtežjih prekrškov, ki ga je mogoče storiti v delovnem razmerju. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.