ugovor tretjega - pravni interes - rubež premičnin
Ker v obravnavanem primeru premičnine še niso bile zarubljene, niti ni znano, ali bodo sploh zarubljene in katere, tretja še ni pridobila pravnega interesa za vložitev ugovora.
ZPP člen 105a, 158, 158/1, 188, 188/3, 441. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2.
umik tožbe v izvršilnem postopku - pravdni postopek - nastanek taksne obveznosti - doplačilo sodne takse za redni postopek - domneva umika tožbe - izpolnitev zahtevka - povrnitev stroškov
Do umika tožbe in posledično do ustavitve postopka je prišlo zaradi neplačila sodne takse in ne gre za primer umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijano odločitev pravilno oprlo na prvi del prvega odstavka 158. člena ZPP.
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira in se, kot navedeno, začne že z vložitvijo obrazloženega ugovora, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo odločeno.
Ker tožeči stranki v stečajnem postopku ni uspelo doseči priznanja pravočasnosti njene prijave ločitvene pravice oziroma “naknadne prijave”, ni pravne podlage, da bi sodišče tožbenemu zahtevku po ugotovitvi pravočasnosti prijave in obveznosti tožene stranke izreči se o tej ločitveni pravici, ugodilo izven stečajnega postopka.
Za obstoj nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti izkazana konkretna nevarnost, torej aktivno ravnanje toženca. Zmotno je, da zadošča, da bo z odtujitvijo ali obremenitvijo ogrožena izpolnitev terjatve. Ker tožeča stranka glede aktivnega ravnanja toženca ni ponudila trditev, je odločitev, da upnik obstoja te predpostavke ni izkazal, pravilna že iz tega razloga.
Tožeča stranka in stranska intervenientka sta vložili tožbi zoper toženo stranko s posledično identičnima tožbenima zahtevkoma, vendar to ne pomeni, da med njima obstaja kakršnokoli pravno razmerje, ki bi lahko vplivalo na položaj intervenientke. Zaradi odsotnosti pravnega interesa, da v obravnavani pravdi uspe tožnica, na strani katere je želela vstopiti pritožnica kot intervenientka, predlagana stranska intervencija pravilno ni dovoljena.
Odstop od dokaznega standarda dokazanosti („onkraj razumnega dvoma“) je upošteven takrat, ko bi se sicer eni od strank nalagalo nepremagljivo dokazno breme oziroma v položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena.
OZ člen 179, 299, 299/1, 943, 965. ZOZP člen 20a, 20a/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – direktna tožba oškodovanca – zamude obresti – začetek teka zamudnih obresti
Glede teka zamudnih obresti v konkretni zadevi ni možno uporabiti določbe 943. člena OZ (ki se uporablja le za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem, ne pa v primerih direktne tožbe oškodovanca, ko obveznost poravna zavarovalnica namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, in zavarovalnica ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ), temveč splošna pravila, ki urejajo odškodninsko obveznost. V konkretnem primeru je bila odgovornost sporna, zato glede zamude ni mogoče uporabiti drugega odstavka 20.a člena ZOZP, ampak je ob zaključku, da ZOZP v tem primeru ni uredil zamude, treba uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063826
SPZ člen 167. ZFPPIPP člen 282, 323. OZ člen 604, 604/1, 604/4.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - neposredna posest - ročna zastava - zastavna pogodba - oddaja premičnega premoženja v najem - soglasje za oddajo v najem - načelo hitrosti postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - zmanjšanje vrednosti strojev
Zmanjšanje vrednosti strojev zaradi opravljenih delovnih ur in obrabe le-teh je nedvomno manjše, kot bi bilo, če stroji ne bi delovali.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, izhajajoč iz naknadne (sicer dopustno razširjene) trditvene podlage, a je svojo odločitev pri tem oprlo na dokaze, ki jih je izvedlo v okviru preverjanja prvotnih trditev. Oporočni priči sta bili resda zaslišani o okoliščinah nastajanja oporoke, vendar v okviru do tedaj zastavljene trditvene podstati, ni pa tožnica do njunega zaslišanja podala trditev o tem, da zapustnik pred pričama ni izjavil, da gre za njegovo oporoko, kar predstavlja oblično pomanjkljivost tovrstne oporoke. Ker teh trditev ni bilo, pričama konkretnih vprašanj o tem nista postavili ne stranki ne sodišče. V tem obsegu je bila pritožnici odvzeta možnost obravnavanja.
Izjava oporočitelja, da je listina njegova oporoka, je zaželena; ni pa nujno, da jo izrazi s točno temi besedami; lahko je dana tudi s takšno izjavo oporočitelja, ki jasno izkazuje njegovo voljo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – preživnina za otroka
Navedba tožnice, da od zavezanca za plačilo preživnine za otroka ne uspe izterjati celotne preživnine, ni upoštevna. V takšnem primeru ima namreč otrok v skladu z 21a. členom ZJSRS pravico do nadomestila preživnine, ki jo zakoniti zastopnik otroka lahko uveljavlja pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
vročanje – način vročanja – pooblastilno razmerje – vročanje stranki namesto pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče se je s pooblastilnim razmerjem seznanilo šele po zaključenem postopku na prvi stopnji, kar pa ne razbremeni prvostopenjskega sodišča nezakonitega postopanja glede vročanja stranki, ki ima pooblaščenca.
gradbena pogodba – izpolnitev pogodbe – odstop od pogodbe – odstopnina – pogodbena kazen – vsebina pogodbene zaveze stranke
Odstopnina pomeni pravico do odstopa od pogodbe ob hkratnem plačilu določenega zneska nasprotni stranki, medtem ko je denarna kazen po 247. členu OZ sankcija zaradi neizpolnitve ali zamude izpolnitve pogodbe. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, medtem ko pa je možna za druge, nedenarne, dogovorjene vzporedno z denarno, obveznosti.
Tožena stranka je v pritožbi navedla dovoljeno novoto, ki jo je tudi izkazala (odpoved pogodbe o zaposlitvi), ta pa bistveno vpliva na pravilno in popolno ugotovitev pridobitnih sposobnosti tožene stranke, in posledično na pravilno določitev višine preživnine, ki jo je dolžna plačati tožena stranka.
nagrada izvedenca – znižanje nagrade – zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja
Če sodni izvedenec mnenja ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče, se mu nagrada zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.
ZPSPP člen 26, 26/1. ZNP, člen 35, 35/1, 35/2, 35/3.
odpoved najemnega razmerja za poslovni prostor - stroški postopka - skupni stroški
Ker se na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno, jo vseeno „obravnava“ redno sodišče. Vendar zakon ni jasno določil po katerih procesnih pravilih odloča sodišče, ko presoja posamezna pravna vprašanja.
Po mnenju sodišča druge stopnje je ravnanje sodišča prve stopnje z najemnikovo odpovedjo pogodbe za poslovni prostor najbližje ravnanju v nepravdnemu postopku.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo naložilo predlagatelju povrnitev stroškov nasprotnega udeleženca za odgovor na predlog, kar niso skupni stroški. Potemtakem mora nasprotni udeleženec trpeti svoje stroške za odgovor na predlog in enako velja za predlagatelja za predlog.
RAZLASTITEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0074297
ZUreP-1 člen 105, 105/2, 105/3, 107, 107/1.
razlastitev – nadomestilo v naravi – zagotovitev enakovredne nepremičnine – določitev odškodnine – osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti – status zemljišč
Razlaščene nepremičnine nasprotnega udeleženca so predstavljale osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, zato bi moralo sodišče ugotoviti, ali bi lahko predlagateljica zagotovila nasprotnemu udeležencu druge enakovredne nepremičnine, kar je nasprotni udeleženec tudi sicer zahteval.
Trditve udeležencev glede vprašanja, ali so takšne nepremičnine na voljo, so bile sicer nasprotujoče, zato bi moralo sodišče prve stopnje to razčistiti in sicer v tem postopku, ter se pri tem ne bi smelo zadovoljiti z ugotovitvami organa iz razlastitvenega postopka.
Za določitev višine odškodnine za odvzeta zemljišča je odločilno, za kakšen namen so se ta uporabljala, še preden je občina zaradi gradnje prometne infrastrukture (obvoznice) sprejela ustrezne prostorske akte, s katerimi se je namembnost odvzetih zemljišč spremenila.
stvarna pristojnost – spor iz delovnega razmerja – neupravičena pridobitev
Tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja premoženjskopravni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, torej ne gre več za spor, ki se nanaša na pravice in obveznosti pravdnih strank iz delovnega razmerja.
obseg škode - adekvatna vzročna zveza – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - eggshell skull doktrina – prispevek oškodovanca - deljena vzročnost
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je. Ne more računati na (povprečno) zdravega, ali pa na relativno mladega oškodovanca. Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati prispevka oškodovanca k škodi, saj ne gre za njegovo krivdno ravnanje.
ugovor izpodbojnosti - uveljavitev prerekane ločitvene pravice - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika
Ugovor izpodbojnosti je materialno pravni ugovor, ki ga je procesno mogoče uveljavljati le z nasprotno izpodbojno tožbo, ki se od samostojne izpodbojne tožbe razlikuje po tem, da ni vezana na prekluzivni rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP, temveč zanjo velja da jo je potrebno vložiti do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega dejanja (skladno s prvim odstavkom 183. člena ZPP).
V sporni zadevi gre prav za pravno procesno situacijo iz 308. člena ZFPPIPP, ko mora biti v roku nega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev vložen izpodbojni zahtevek z izbrisno tožbo in ne iz 305. člena ZFPPIPP, ko je dopustno vložiti izpodbojno tožbo po ugovoru izpodbojnosti v roku do konca naroka za glavno obravnavo v zvezi s tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice.
določitev vrednosti spornega predmeta - navadni sosporniki
Res je, na kar opozarja pritožba, da se po določbi 20. člena ZST-1 pri določitvi vrednosti spornega predmeta v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Citirana določba pri določitvi vrednosti za odmero takse ne pride v poštev, ker v obravnavanem primeru ne gre za isti postopek in za več spornih predmetov (zahtevkov), temveč za posamezne zahtevke zoper več tožencev, ki so v razmerju formalnih navadnih sospornikov, zaradi česar se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1, vrednosti spornih predmetov (zahtevkov) ne seštejejo. Prvostopno sodišče je z odmero od vrednosti posameznih zahtevkov sodno takso pravilno odmerilo.