Ko je bil toženec seznanjen, da tožeča stranka sodbe ni prejela in posledično temu o njenih ukrepih (zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in vročitev sodbe, pritožba zoper sodbo), je vsekakor moral postati dvomljiv v pravnomočnost sodbe, v kolikor pa je bil v dvomu, ni bil več pošten prejemnik izplačane mu odškodnine.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - komunikacija med odvetnikom in stranko - preusmeritev elektronske pošte
Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščen pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji pa ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, po katerem bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je (pretežno) opravljala dela na delovnem mestu pomožna delavka skladno s pogodbo o zaposlitvi in le občasno na delovnem mestu pomočnik strojevodje rol avtomata, zato ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zato nezakonita.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo, izhajajoč iz naknadne (sicer dopustno razširjene) trditvene podlage, a je svojo odločitev pri tem oprlo na dokaze, ki jih je izvedlo v okviru preverjanja prvotnih trditev. Oporočni priči sta bili resda zaslišani o okoliščinah nastajanja oporoke, vendar v okviru do tedaj zastavljene trditvene podstati, ni pa tožnica do njunega zaslišanja podala trditev o tem, da zapustnik pred pričama ni izjavil, da gre za njegovo oporoko, kar predstavlja oblično pomanjkljivost tovrstne oporoke. Ker teh trditev ni bilo, pričama konkretnih vprašanj o tem nista postavili ne stranki ne sodišče. V tem obsegu je bila pritožnici odvzeta možnost obravnavanja.
Izjava oporočitelja, da je listina njegova oporoka, je zaželena; ni pa nujno, da jo izrazi s točno temi besedami; lahko je dana tudi s takšno izjavo oporočitelja, ki jasno izkazuje njegovo voljo.
V primeru, ko iz sklepa o premestitvi ne izhajajo razlogi in cilji, ki jih je delodajalec zasledoval pri izdaji sklepa, mora tožena stranka v sodnem postopku dokazati, da bo s premestitvijo doseženo učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni konkretizirala razlogov za premestitev tožnika (policista) v skladu z ZJU, prav tako ni predlagala izvedbe dokazov z zaslišanjem predstojnika, ki bi lahko pojasnil svojo oceno, da je s premestitvijo tožnika mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa ter razloge, ki so ga do te ocene privedli. V tovrstnih sporih je ključnega pomena prav izpoved predstojnika, ki mora sodišče prepričati v objektivne in s tem preverljive razloge za premestitev delavca. Ker toženi stranki ni uspelo dokazati, da je tožnika zakonito premestila, sta izpodbijana sklepa o premestitvi tožnika nezakonita.
zapuščinski postopek – vrednost predmeta postopka – čista vrednost zapuščine – prosti preudarek
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
Pojasnilna obveznost je izraz načela vestnosti in poštenja, ki zahteva, da si pogodbena stranka ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Sicer je bila res dolžnost tožeče stranke zagotoviti delujočo analogno telefonsko linijo, vendar je tožena stranka strokovnjak na svojem področju in je vedela oz. bi morala vedeti, da mora tožnika opozoriti in mu pojasniti pomanjkljivosti glede prenosa signala preko GSM linije tj. vse okoliščine, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih tožnikovih interesov za katere je toženec vedel oziroma za katere bi moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
ZDen člen 73. ZReg člen 8, 8/1. UZITUL-A člen 22b, 22č.
odškodnina po 73. členu ZDen - aktivna legitimacija - zavezanec za vrnitev – statusno preoblikovanje – univerzalni pravni naslednik – vpis v sodni register – pravna kontinuiteta – oddelitev z ustanovitvijo nove družbe
Sam prenos premoženja in poslovanja ne pomeni statusnega preoblikovanja in posledičnega pravnega nasledstva, saj je za ti dve dejstvi potreben vpis v sodni register. ZDen veže obveznost vračila premoženja na samo dejstvo lastništva tega premoženja v času vračanja, pravico do odškodnine pa pogojuje s pravno kontinuiteto zavezanca za vračilo, ki pa v predmetnem primeru ni podana.
Tožeča stranka in stranska intervenientka sta vložili tožbi zoper toženo stranko s posledično identičnima tožbenima zahtevkoma, vendar to ne pomeni, da med njima obstaja kakršnokoli pravno razmerje, ki bi lahko vplivalo na položaj intervenientke. Zaradi odsotnosti pravnega interesa, da v obravnavani pravdi uspe tožnica, na strani katere je želela vstopiti pritožnica kot intervenientka, predlagana stranska intervencija pravilno ni dovoljena.
V primeru, če ima opravljen posel napake, ima naročnik po materialnem pravu dve možnosti: lahko odkloni prevzem opravljenega posla, ali pa posel prevzame in hkrati od podjemnika zahteva odpravo napak Tožena stranka je torej posel prevzela in kot je bilo zgoraj obrazloženo, tudi zahtevala odpravo napak. Zato ni podana situacija iz tretjega odstavka 641. člena OZ.
OZ člen 179, 299, 299/1, 943, 965. ZOZP člen 20a, 20a/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – direktna tožba oškodovanca – zamude obresti – začetek teka zamudnih obresti
Glede teka zamudnih obresti v konkretni zadevi ni možno uporabiti določbe 943. člena OZ (ki se uporablja le za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem, ne pa v primerih direktne tožbe oškodovanca, ko obveznost poravna zavarovalnica namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, in zavarovalnica ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ), temveč splošna pravila, ki urejajo odškodninsko obveznost. V konkretnem primeru je bila odgovornost sporna, zato glede zamude ni mogoče uporabiti drugega odstavka 20.a člena ZOZP, ampak je ob zaključku, da ZOZP v tem primeru ni uredil zamude, treba uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - povrnitev bodoče škode - poškodba medenice - skaženost - odškodnina za strah
Dosojena odškodnina v višini 2.000,00 EUR je ustrezna satisfakcija za intenziven in relativno dolg strah tožnika za življenje, ko ni mogel iz avtomobila na avtocesti in se je bal, da bo kdo trčil vanj, nekaj dni trajajoč hud sekundarni strah za izid zdravljenja ter nato približno dva in pol meseca strahu za izid zdravljenja srednje intenzitete.
O skaženosti govorimo le, kadar gre za trajne in relativno izstopajoče spremembe oškodovančeve zunanjosti. To pa mestoma drugače obarvani zobje niso.
Za obstoj nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti izkazana konkretna nevarnost, torej aktivno ravnanje toženca. Zmotno je, da zadošča, da bo z odtujitvijo ali obremenitvijo ogrožena izpolnitev terjatve. Ker tožeča stranka glede aktivnega ravnanja toženca ni ponudila trditev, je odločitev, da upnik obstoja te predpostavke ni izkazal, pravilna že iz tega razloga.
Med pravdnima strankama so bile dogovorjene zamudne obresti v višini, ki več kot 50 % presegajo predpisano obrestno mero zamudnih obresti. Upoštevajoč 377. člen OZ zato velja, da je tak dogovor o obrestih šteti za oderuško pogodbo. Ima pa upnik možnost, da takšno domnevo izpodbije, česar pa v postopku ni zmogel.
Tožnik je družbi F. nakazal znesek 10.000,00 EUR po sklenjeni posojilni pogodbi. Dejstvo, da je družba F. sprejela izpolnitev, kaže, da je s konkludentnim ravnanjem izrazila svojo poslovno voljo, da sklenjeno pogodbo odobri. Obveznost izbrisane družbe je tako veljavno nastala tudi v primeru, če bi se trditev tožene stranke, da za podpis posojilne pogodbe ni imel pooblastila, izkazala za resnično.
V primeru, ko je zapustnik umrl po pravnomočnosti sodbe, lahko upnik vloži proti dedičem, dolžnikom izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Dediči pa v izvršilnem postopku lahko ugovarjajo ugovore iz 142. člena ZD.
Dediči so po 142. členu ZD navadni sosporniki in ne nujni enotni.
Ugotovitve, ki sicer ne sodijo v sklep o dedovanju po 214. členu ZD, ne morejo pomeniti v dajatvenem tožbenem zahtevku upnika proti dedičem, odločbo, ki učinkuje glede višine kot že razsojena stvar (res iudicata).
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063826
SPZ člen 167. ZFPPIPP člen 282, 323. OZ člen 604, 604/1, 604/4.
stečajni postopek - upravljanje stečajne mase - neposredna posest - ročna zastava - zastavna pogodba - oddaja premičnega premoženja v najem - soglasje za oddajo v najem - načelo hitrosti postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - zmanjšanje vrednosti strojev
Zmanjšanje vrednosti strojev zaradi opravljenih delovnih ur in obrabe le-teh je nedvomno manjše, kot bi bilo, če stroji ne bi delovali.
RAZLASTITEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0074297
ZUreP-1 člen 105, 105/2, 105/3, 107, 107/1.
razlastitev – nadomestilo v naravi – zagotovitev enakovredne nepremičnine – določitev odškodnine – osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti – status zemljišč
Razlaščene nepremičnine nasprotnega udeleženca so predstavljale osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti, zato bi moralo sodišče ugotoviti, ali bi lahko predlagateljica zagotovila nasprotnemu udeležencu druge enakovredne nepremičnine, kar je nasprotni udeleženec tudi sicer zahteval.
Trditve udeležencev glede vprašanja, ali so takšne nepremičnine na voljo, so bile sicer nasprotujoče, zato bi moralo sodišče prve stopnje to razčistiti in sicer v tem postopku, ter se pri tem ne bi smelo zadovoljiti z ugotovitvami organa iz razlastitvenega postopka.
Za določitev višine odškodnine za odvzeta zemljišča je odločilno, za kakšen namen so se ta uporabljala, še preden je občina zaradi gradnje prometne infrastrukture (obvoznice) sprejela ustrezne prostorske akte, s katerimi se je namembnost odvzetih zemljišč spremenila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079264
ZPP člen 318, 318/4. OZ člen 540.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – huda nehvaležnost – zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – poziv na odpravo nesklepčnosti
Za preklic darila ne zadostuje vsako obdarjenčevo ravnanje, ki ga označuje pojem nehvaležnosti. Ravnanje mora biti tako zavržno, da ga označi pojem hude nehvaležnosti oziroma velike nehvaležnosti po ODZ. Vsebino pravnega standarda hude (velike) nehvaležnosti mora pri argumentaciji svoje odločitve v vsakem obravnavanem življenjskem primeru določiti sodišče. Da pa to lahko stori, mora tudi tožeča stranka v tožbi podati trditve, na podlagi katerih lahko sodišče argumentira svojo odločitev.