predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – preživnina za otroka
Navedba tožnice, da od zavezanca za plačilo preživnine za otroka ne uspe izterjati celotne preživnine, ni upoštevna. V takšnem primeru ima namreč otrok v skladu z 21a. členom ZJSRS pravico do nadomestila preživnine, ki jo zakoniti zastopnik otroka lahko uveljavlja pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
OZ člen 269, 269/1. ZIZ člen 47, 212, 212/1, 212/2, 268, 268/1.
sodni penali - predlog za določitev sodnih penalov - zakonski pogoji za določitev sodnih penalov - izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi - identiteta zahtevkov - objektivne meje pravnomočnosti - meje izvršbe
Zakonski pogoji za določitev sodnih penalov so, da je dolžnikova obveznost ugotovljena s pravnomočno odločbo, ki je izvršilni naslov, da je potekel paricijski rok, da je določitev penalov zahteval upnik in da upnik še ni vložil predloga za izvršbo nedenarne obveznosti.
Sklep o začasni odredbi je sicer izvršilni naslov in kot takšen lahko podlaga za izvršbo ali za naložitev sodnih penalov, vendar ima sklep o začasni odredbi tudi učinek sklepa o izvršbi. Učinek sklepa o izvršbi pa je, da se izvršba začne opravljati v mejah, določenih v sklepu o izvršbi, te meje pa so v sklepu o izvršbi začrtane v subjektivnem (stranke), objektivnem (terjatev) in funkcionalnem smislu (sredstva in predmet izvršbe), zato se zastavlja zlasti vprašanje vpliva te njegove zakonske lastnosti v primeru, ko upnik na njegovi podlagi predlaga tudi naložitev sodnih penalov.
Po ustaljenih stališčih sodne prakse, ki se je oblikovala ob množičnem uveljavljanju istovrstnih zahtevkov oškodovancev ob cesti G1-3, je treba pri odmeri višine odškodnine za tovrstno škodo kot odločilni upoštevati dve okoliščini: oddaljenost bivališča oškodovanca od regionalne ceste G1-3 in obdobje izpostavljenosti (tako kumulativno gledano, kot z vidika povprečne dnevne navzočnosti doma). Prekomernim emisijam so bili najbolj izpostavljeni in z njimi obremenjeni oškodovanci, katerih bivališča se nahajajo v bližini ceste, manj pa tisti, ki so oddaljeni približno 15 m in več. Bolj so bili obremenjeni oškodovanci, ki so bili zaradi različnih vzrokov večino časa doma (upokojenci, nezaposleni ipd.), manj pa tisti, ki so bili določen čas zdoma.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - oblika pogodbe o zaposlitvi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki dejansko sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomožna vodja pralnice, kasneje pa za delovno mesto vodja pralnice in da je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto tehnolog I fiktivna. Iz izvedenih dokazov takšno dejansko stanje ne izhaja. Ključnega pomena v predmetni zadevi je dejstvo, da je v Analizi delovnega mesta tehnolog v opisu del navedeno nadziranje in nadomeščanje vodje pralnice. Zaradi navedenega dejstvo, da je tožnica po prenehanju delovnega razmerja druge delavke opravljala delo vodje pralnice, da je prevzela njeno telefonsko številko in pisarno še ne zadošča za ugotovitev, da je tudi dejansko delala na delovnem mestu vodje pralnice in imela posledično sklenjeno (ustno) pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto. Obsežna listinska dokumentacija pisnih zapisov tožnice tako ne more zadostovati za ugotovitev, da je tožnica delala kot vodja pralnice, še posebej, ker iz dokumentacije izhaja, da je tožnica opravljala tudi dela tehnologa. V opisu del vodje pralnice pa ni del, ki jih sicer opravlja tehnolog. Sodišče prve stopnje prav tako ni pojasnilo, zakaj delo tožnice kot vodje pralnice ne sodi zgolj v obseg njenega nadomeščanja in ni ugotavljalo, ali je bilo delovno mesto vodje pralnice dejansko (ne glede na sistemizacijo) ukinjeno, ali je tožnica delo vodje pralnice opravljala le na enem (t.i. čistem delu) pralnice, kot so izpovedale priče, ali na vseh.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - prepoved obrestnih obresti - zamudne obresti - procesne obresti
Le primerna identifikacija zahtevka oziroma njegova razčlenjenost sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve. Dolžnik lahko namreč učinkovito ugovarja dovoljeni izvršbi le, če ve, kako je terjatev upnika sestavljena.
V primeru spora se obstoj delovnega razmerja presoja na podlagi elementov delovnega razmerja, kakor so določeni v prvem odstavku 4. člena ZDR, ki delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V konkretnem primeru so bili podani vsi štirje elementi delovnega razmerja iz citirane določbe prvega odstavka 4. člena ZDR. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje obstoja delovnega razmerja za delovno mesto glasbenega urednika vodje utemeljen.
Res je v prvem odstavku 20. člena ZDR določeno, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZDR objavljene pogoje za opravljanje dela. Vendar ta določba ne pomeni, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec sklenil z delavcem, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela. Podobno velja tudi za primer faktičnega delovnega razmerja. Če takšno razmerje dejansko obstaja, delavcu ni možno odreči sodnega varstva zgolj zato, ker ne izpolnjuje predpisanega pogoja zahtevane stopnje izobrazbe.
sodna določitev meje – lastninski spor - stroški postopka – sodna poravnava
V prvi sodni poravnavi so se udeleženci dogovorili, da vsak krije svoje stroške nepravdnega postopka. Tak dogovor je lahko veljal zgolj za do takrat nastale stroške. Z nadaljnjo sodno poravnavo so stranke uredile še del spornega razmerja, o stroških postopka pa se v poravnavi niso dogovorile. Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka. Omenjenega sklepa ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na nadaljnje stroške postopka, nastale z ureditvijo meje po sodni poravnavi.
ZPP člen 451, 452, 452/3, 452/4, 453, 495. ZIZ člen 41, 41/2, 62, 62/2.
spor majhne vrednosti – prekluzija – verodostojna listina – pravica do izjave
Tožena stranka lahko v pripravljalni vlogi odgovori zgolj na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi, sicer pa mora vsa dejstva in dokaze navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v dopolnitvi odgovora na tožbo, glede na to, da se je gospodarski spor začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine).
Za odškodninsko odgovornost odgovorne osebe zadošča, da je njeno ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano.
Nedopustnost ravnanj oseb, ki se poklicno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, je tako treba presojati po merilih o njihovem postroženem profesionalnem ravnanju oziroma skrbnosti glede na pravila stroke in običaje.
Skrbnost dobrega gospodarstvenika je zavarovanki tožene stranke narekovala, da goste v slabo osvetljenem lokalu ustrezno opozori na višinsko razliko v pohodni površini, in sicer bodisi z osvetljenim opozorilom na stopnici ali z osvetljenim robom same stopnice.
Pri izpodbojnih zakonskih domnevah trajnejše nelikvidnosti, taksativno navedenih v 1. točki drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, je mogoče izpodbijati tako domnevano dejstvo, torej obstoj trajnejše nelikvidnosti, kot tudi domnevno bazo, torej obstoj tistih dejstev, ki so podlaga za domnevo trajnejše nelikvidnosti. Pri neizpodbojni zakonski domnevi obstoja trajnejše nelikvidnosti pa je mogoče izpodbijati le dejstva, ki so podlaga za domnevo. Ob obstoju dejstev, ki so podlaga za domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, domneve takega dolžnikovega stanja ni mogoče izpodbijati s trditvami in dokazi, da je dolžnik likviden oziroma samo kratkoročno nelikviden, če je taka domneva po zakonu neizpodbojna.
Za obstoj nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti izkazana konkretna nevarnost, torej aktivno ravnanje toženca. Zmotno je, da zadošča, da bo z odtujitvijo ali obremenitvijo ogrožena izpolnitev terjatve. Ker tožeča stranka glede aktivnega ravnanja toženca ni ponudila trditev, je odločitev, da upnik obstoja te predpostavke ni izkazal, pravilna že iz tega razloga.
Pojasnilna obveznost je izraz načela vestnosti in poštenja, ki zahteva, da si pogodbena stranka ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Sicer je bila res dolžnost tožeče stranke zagotoviti delujočo analogno telefonsko linijo, vendar je tožena stranka strokovnjak na svojem področju in je vedela oz. bi morala vedeti, da mora tožnika opozoriti in mu pojasniti pomanjkljivosti glede prenosa signala preko GSM linije tj. vse okoliščine, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih tožnikovih interesov za katere je toženec vedel oziroma za katere bi moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079280
ZPP člen 14. OZ člen 171.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo – protipravnost – silobran – deljena odgovornost – nepremoženjska škoda – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Vezanost na obsodilno sodbo kazenskega sodišča konkretno tudi pomeni, da v pravdi zaradi plačila odškodnine toženec ne more uveljavljati določenih ugovorov, npr. da storjeno dejanje ni bilo protipravno, ker je bilo storjeno v silobranu.
določitev vrednosti spornega predmeta - navadni sosporniki
Res je, na kar opozarja pritožba, da se po določbi 20. člena ZST-1 pri določitvi vrednosti spornega predmeta v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Citirana določba pri določitvi vrednosti za odmero takse ne pride v poštev, ker v obravnavanem primeru ne gre za isti postopek in za več spornih predmetov (zahtevkov), temveč za posamezne zahtevke zoper več tožencev, ki so v razmerju formalnih navadnih sospornikov, zaradi česar se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1, vrednosti spornih predmetov (zahtevkov) ne seštejejo. Prvostopno sodišče je z odmero od vrednosti posameznih zahtevkov sodno takso pravilno odmerilo.
ZDen člen 73. ZReg člen 8, 8/1. UZITUL-A člen 22b, 22č.
odškodnina po 73. členu ZDen - aktivna legitimacija - zavezanec za vrnitev – statusno preoblikovanje – univerzalni pravni naslednik – vpis v sodni register – pravna kontinuiteta – oddelitev z ustanovitvijo nove družbe
Sam prenos premoženja in poslovanja ne pomeni statusnega preoblikovanja in posledičnega pravnega nasledstva, saj je za ti dve dejstvi potreben vpis v sodni register. ZDen veže obveznost vračila premoženja na samo dejstvo lastništva tega premoženja v času vračanja, pravico do odškodnine pa pogojuje s pravno kontinuiteto zavezanca za vračilo, ki pa v predmetnem primeru ni podana.
Cesija učinkuje na pravico tako, da se ta prenese, cesionar pa stopi na mesto cedenta. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in lahko z njo razpolaga, vendar pa to ne pomeni, da ob zapadlosti kredita prejme tudi plačilo zavarovane terjatve. Cesionar se lahko poplača iz odstopljene terjatve, ni pa to njegova dolžnost.
ZIZ člen 24, 24/4, 37, 37/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208.
prekinitev izvršilnega postopka - prenehanje pravne osebe
Določba 24. člena ZIZ se uporablja tako za univerzalno kot tudi singularno pravno nasledstvo, določba 37. člena ZIZ pa ureja položaj, če pride do smrti stranke ali njenega zakonitega zastopnika (fizične osebe), in torej ne velja za pravne osebe.
izvenzakonska skupnost - zakonska ureditev - pravne posledice - posebno premoženje - vlaganje v premoženje
Zunajzakonska skupnost pred uveljavitvijo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnem redu, ki je veljal v letih 1958 do 1993, ko naj bi bila četrtotoženec in pokojna v izvenzakonski skupnosti, ni bila urejena, zato ni mogla obstajati in niso mogle nastati življenjske posledice, ki nastanejo za partnerje izvenzakonske skupnosti.
OZ člen 179, 299, 299/1, 943, 965. ZOZP člen 20a, 20a/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – direktna tožba oškodovanca – zamude obresti – začetek teka zamudnih obresti
Glede teka zamudnih obresti v konkretni zadevi ni možno uporabiti določbe 943. člena OZ (ki se uporablja le za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem, ne pa v primerih direktne tožbe oškodovanca, ko obveznost poravna zavarovalnica namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, in zavarovalnica ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ), temveč splošna pravila, ki urejajo odškodninsko obveznost. V konkretnem primeru je bila odgovornost sporna, zato glede zamude ni mogoče uporabiti drugega odstavka 20.a člena ZOZP, ampak je ob zaključku, da ZOZP v tem primeru ni uredil zamude, treba uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.