Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 1, 4, 4/1, 5, 5/3, 5/3-1, 6, 6/2. ZZZ-1 člen 17, 45, 46, 46/1, 46/2. ZDR člen 111.
plačilo razlike plače - obveznost plačila – plačilo za delo - plača – plača za delo v Sloveniji – diplomatsko delovno mesto – veleposlanik – posebne pravice in obveznosti diplomatov – obveznosti in prepovedi – ukrepi zaradi kršitve obveznosti in prepovedi - višina
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini v tretjem odstavku 5. člena določa, da javni uslužbenec, napoten na delo v tujino, prejema plačo za delo v RS, če se je moral začasno vrniti v RS zaradi službenih razlogov, evakuacije, nevarnosti ali zdravstvenih razlogov, po preteku 30 koledarskih dni, razen v primeru iz drugega stavka 37. člena te uredbe, zaradi začasne odstranitve z dela, in to z dnevom odstranitve, v času dela v tujini, kadar izraba letnega dopusta v tujini presega sorazmerni del letnega dopusta v posameznem koledarskem letu glede na čas dela v tujini v tem koledarskem letu. Tožnik je v vtoževanem času delo dejansko opravljal na svojem delovnem mestu v drugi državi, zato bi za ta čas moral prejemati plačo za delo v tujini. S sporno odredbo je bil tožnik do pisnega preklica poklican v ministrstvo na poročanje in posvetovanje v zvezi z nepravilnostmi na finančnem in drugih področjih ter v zvezi z izvajanjem notranjih aktov in navodil ministrstva. Ta poziv na posvetovanje in poročanje ni predstavljal podlage za začasno vrnitev v RS iz službenih razlogov za več mesecev in za izplačilo plače v smislu 1. alineje 3. odstavka 5. člena navedene Uredbe.
prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Dokler razmerje med delavcem in delodajalcem, za katerega tožnik uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, še traja, lahko na podlagi prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR delavec zahteva od delodajalca ugotovitev delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju sodno varstvo v določenem roku. Ko pa tako razmerje že preneha, lahko delavec uveljavlja sodno varstvo le v okviru iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej v 30-dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravic. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki je neformalno prenehalo z zaključkom opravljanja dela tožnika. Gre za materialni prekluzivni rok, ki ga je tožnik prekoračil (tožbo je vložil 2 leti po prenehanju opravljanja dela pri toženi stranki), zaradi česar je potrebno njegovo tožbo zavreči.
finančno in likvidnostno stanje prosilca - obročno plačilo sodne takse - kreditna obveznost - oprostitev plačila sodne takse
Dejstvo, da ima prosilec za oprostitev plačila sodne takse kreditne ali druge dolgoročne obveznosti, ki so posledica njegove lastne odločitve, pomeni, da ga sodišče (seveda, če ni drugih utemeljenih razlogov) ne more oprostiti plačila sodne takse, ne pa nujno tudi, da mu ne more omogočiti obročnega plačila sodne takse.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-4.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodba o zaposlitvi zaradi neopravičene odsotnosti z dela. Iz predloženega potrdila o opravičeni zadržanosti od dela in iz odločbe imenovanega zdravnika izhaja, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Zato ni bil podan odpovedni razlog neopravičene odsotnosti delavca z dela po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 208, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 441. ZPUOOD člen 18.
sposobnosti biti stranka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Zaradi izbrisa iz sodnega registra tožena stranka nima pravni naslednikov, ki bi lahko prevzeli postopek, uporaba določb o prekinitvi (205. člen ZPP) ne pride v poštev. Pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva zato ni mogoče odpraviti, zaradi česar je odpadla procesna predpostavka za meritorno (vsebinsko) obravnavanje pritožbe.
Dolžnost lastnika po kritju stroškov v zvezi s stvarjo izhaja iz lastninske pravice na stvari, dolžnost najemnika pa iz dejanske rabe stvari. Obe odgovornosti sta samostojni in neodvisni druga od druge. SZ-1 v petem odstavku 24. člena določa subsidiarno odgovornost lastnikov stanovanja, kar pomeni, da ima takšna odgovornost naravo zakonitega poroštva. Ker SZ-1 razen te nima drugih določb, ki bi natančneje določale način izpolnitve obveznosti lastnika stanovanja v razmerju do upnika najemnikovega dolga iz naslova obratovalnih stroškov stanovanja, je po mnenju sodišča druge stopnje potrebno uporabiti relevantne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanašajo na poroštvene obveznosti. V tem pogledu je treba presojati, kdaj zapade obveznost poroka. Na podlagi 1019. člena OZ, ki se po tej analogiji v predmetni zadevi lahko uporabi, sme upnik od poroka (oziroma subsidiarnega dolžnika) zahtevati izpolnitev obveznosti po tem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi in ne šele po tem, ko se na noben način ne more poplačati od najemnika, kot si to zmotno razlaga pritožba.
ZGD-1 člen 50, 50-8, 52, 52/1, 52/2, 318, 318/1, 318/2.
imenovanje posebnega revizorja – posebna revizija – opredelitev posameznih poslov družbe – razlog za domnevo nepoštenosti ali hujših kršitev
Posebna revizija se lahko opravi glede posameznih poslov družbe, dodatna predpostavka pa je, da obstaja razlog za domnevo, da je prišlo pri vodenju poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
začetek stečajnega postopek – aktivna legitimacija – neizplačane plače – domneva insolventnosti – neizpodbojna domneva
Za odločitev o začetku stečajnega postopka na podlagi določbe 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP (neizpodbojna domneva) mora upravičeni predlagatelj podati v predlogu ustrezne trditve v razmerju do vseh pri njem zaposlenih delavcev, oziroma vsaj na določeno kategorijo ali na določeno število delavcev.
Pritožnik zgolj s posplošenim sklicevanjem na razloge iz vloge, namenjene uporabi v prvostopenjskem postopku, ne more doseči preizkusa prvostopenjske odločbe.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075756
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 351, 351/2, 351/3, 442, 442/6.
nadaljevanje izvršilnega postopka - aktivna legitimacija - začet stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane družbe
Od začetka stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je za vložitev predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka aktivno legitimiran upravitelj in ne upnik.
OZ člen 131, 179, 180, 180/2, 182, 299, 299/1, 378 in 378/1. ZVSmuč člen 3, 3/1, 5, 7, 17, 22, 24, 27 in 35.
odgovornost upravljavca smučišča - krivdna odgovornost - odgovornost druge osebe - voznik motornih sani - objektivna odgovornost - katastrofalna škoda - enotna odškodnina
Odgovornost prvega toženca - voznika motornih sani - za nastalo škodo tožniku ni le krivdna (ker je tožnika iz malomarnosti hudo poškodoval), pač pa tudi objektivna, ker je uporaba motornih sani nevarna dejavnost. Zgolj navedbe druge toženke (upravljavca smučišča) in stranskega intervenienta na njeni strani, da je druga toženka zagotovila z zakonom predpisano minimalno število nadzornikov na smučišču, ob povsem konkretnih očitkih tožeče stranke, da bi druga toženka lahko preprečila škodni dogodek, da bi lahko preprečila vožnjo prvega toženca z motornimi sanmi že s tem, da bi nadzorniki prvega toženca opozorili na kršitev prepovedi vožnje z motornimi sanmi oz. prijavili kršitev policiji, ne zadošča za razbremenitev njene odškodninske odgovornosti. Glede na to, da je nedvomno prihajalo do voženj z motornimi sanmi po smučarskih progah tudi med obratovalnim časom in da je za te kršitve vedela, bi morala druga toženka v okviru nadzorne službe zoper kršitelje prepovedi vožnje z motornimi sanmi po smučarskih progah ustrezno ukrepati, dokazni postopek pa je pokazal, da teh nalog nadzorniki niso izvajali dosledno.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – fikcija vročitve – obvestilo – javna listina – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlogi
Fikcija vročitve je skladno s 4. odstavkom 142. člena ZPP in ustaljeno sodno prakso, po kateri se v tovrstnih primerih šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka (tj. na zadnji dan tega roka), nastopila petnajsti dan po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo.
potrjena prisilna poravnava po zaključku glavne obravnave - pritožbeni postopek - časovne meje pravnomočnosti - pritožbena novota - način plačila
Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil pred potrditvijo prisilne poravnave, za izdajo sodbe po nespremenjenem tožbenem zahtevku ni ovir, saj se pravilnost in zakonitost odločbe presojata glede na trenutek ob zaključku glavne obravnave.
grožnja - zvijača -zmota v nagibu - vzajemne pogodbe
Če je tožena stranka res naročila asfaltiranje dvorišča pri tožeči stranki le zato, ker je računala s poravnavo svoje obveznosti z verižnim pobotom, in do njega ni prišlo, potem gre le za pri sklepanju podjemne pogodbe nastalo zmoto v nagibu. Zmota v nagibu pri pogodbah z vzajemno zavezujočimi obveznostmi ni pravno upoštevna.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR. Ta določa, da lahko bodisi delavec bodisi delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi). Ker je tožena stranka tožnika po vročeni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obdržala v delovnem razmerju še več kot 13 mesecev, je s tem svojim ravnanjem pokazala, da bi bilo mogoče nadaljevati delovno razmerje tožnika pri toženi stranki (vsaj do izteka odpovednega roka). Pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR ni bil podan, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZUJF člen 188, 188/1, 188/2, 188/3, 188/2, 246. ZPIZ-1 člen 36, 54, 402, 404, 430.
prenehanje delovnega razmerja - interventni ukrep - starostna pokojnina - sodna razveza - upokojitev - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Po določbi 188. člena ZUJF bi lahko tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi dokončnega sklepa, ki bi ga izdal predstojnik delodajalca prvi dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka 188. člena ZUJF, torej ko bi izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tožena stranka je o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnika odločila, preden so bili za to podani pogoji po 188. členu ZUJF, saj ni počakala z izdajo sklepa na iztek prvega delovnega dne po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev. Zaradi zmotne uporabe 188. člena ZUJF je sklep tožene stranke nezakonit, tožniku pa na podlagi takega sklepa ni zakonito prenehalo delovno razmerje.
ZPrCP člen 105, 105/3-1. ZVoz člen 50, 50/8. ZP-1 člen 26, 26/6.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja – vožnja s potrdilom o opravljenem vozniškem izpitu – sankcija – omilitev globe
Ne gre enačiti nevarnosti, ki jo predstavlja oseba v cestnem prometu, ki vozniškega izpita ni opravila, od te, ki je sicer opravila vozniški izpit, ni pa ji upravna enota še izdala vozniškega dovoljenja, pač pa ima o opravljenem izpitu zgolj potrdilo. Navedena okoliščina tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja takšno olajševalno okoliščino, da narekuje omilitev globe pod mejo predpisane.
Ker so bili podatki o tožničinih dohodkih na voljo in bi jih tožena stranka lahko od DURS-a pridobila po uradni dolžnosti že na podlagi 51. člena ZUPJS, ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka pri izračunu dohodka pri odločanju o pravici do otroškega dodatka upoštevala podatke iz odločbe DURS iz predpreteklega leta.
Ugotovitev, da se je ob delu tožnice kot blagajničarke zgornji predal stojala za cigarete neposredno nad blagajno samodejno odprl in tožnico poškodoval po obrazu, potrjuje dokazanost trditev tožnice o protipravnosti delodajalčevega ravnanja oziroma njegovi opustitvi dolžne zagotovitve varnih pogojev dela.