finančno in likvidnostno stanje prosilca - obročno plačilo sodne takse - kreditna obveznost - oprostitev plačila sodne takse
Dejstvo, da ima prosilec za oprostitev plačila sodne takse kreditne ali druge dolgoročne obveznosti, ki so posledica njegove lastne odločitve, pomeni, da ga sodišče (seveda, če ni drugih utemeljenih razlogov) ne more oprostiti plačila sodne takse, ne pa nujno tudi, da mu ne more omogočiti obročnega plačila sodne takse.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 208, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 441. ZPUOOD člen 18.
sposobnosti biti stranka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Zaradi izbrisa iz sodnega registra tožena stranka nima pravni naslednikov, ki bi lahko prevzeli postopek, uporaba določb o prekinitvi (205. člen ZPP) ne pride v poštev. Pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva zato ni mogoče odpraviti, zaradi česar je odpadla procesna predpostavka za meritorno (vsebinsko) obravnavanje pritožbe.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 1, 4, 4/1, 5, 5/3, 5/3-1, 6, 6/2. ZZZ-1 člen 17, 45, 46, 46/1, 46/2. ZDR člen 111.
plačilo razlike plače - obveznost plačila – plačilo za delo - plača – plača za delo v Sloveniji – diplomatsko delovno mesto – veleposlanik – posebne pravice in obveznosti diplomatov – obveznosti in prepovedi – ukrepi zaradi kršitve obveznosti in prepovedi - višina
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini v tretjem odstavku 5. člena določa, da javni uslužbenec, napoten na delo v tujino, prejema plačo za delo v RS, če se je moral začasno vrniti v RS zaradi službenih razlogov, evakuacije, nevarnosti ali zdravstvenih razlogov, po preteku 30 koledarskih dni, razen v primeru iz drugega stavka 37. člena te uredbe, zaradi začasne odstranitve z dela, in to z dnevom odstranitve, v času dela v tujini, kadar izraba letnega dopusta v tujini presega sorazmerni del letnega dopusta v posameznem koledarskem letu glede na čas dela v tujini v tem koledarskem letu. Tožnik je v vtoževanem času delo dejansko opravljal na svojem delovnem mestu v drugi državi, zato bi za ta čas moral prejemati plačo za delo v tujini. S sporno odredbo je bil tožnik do pisnega preklica poklican v ministrstvo na poročanje in posvetovanje v zvezi z nepravilnostmi na finančnem in drugih področjih ter v zvezi z izvajanjem notranjih aktov in navodil ministrstva. Ta poziv na posvetovanje in poročanje ni predstavljal podlage za začasno vrnitev v RS iz službenih razlogov za več mesecev in za izplačilo plače v smislu 1. alineje 3. odstavka 5. člena navedene Uredbe.
prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Dokler razmerje med delavcem in delodajalcem, za katerega tožnik uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, še traja, lahko na podlagi prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR delavec zahteva od delodajalca ugotovitev delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju sodno varstvo v določenem roku. Ko pa tako razmerje že preneha, lahko delavec uveljavlja sodno varstvo le v okviru iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej v 30-dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravic. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki je neformalno prenehalo z zaključkom opravljanja dela tožnika. Gre za materialni prekluzivni rok, ki ga je tožnik prekoračil (tožbo je vložil 2 leti po prenehanju opravljanja dela pri toženi stranki), zaradi česar je potrebno njegovo tožbo zavreči.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-4.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodba o zaposlitvi zaradi neopravičene odsotnosti z dela. Iz predloženega potrdila o opravičeni zadržanosti od dela in iz odločbe imenovanega zdravnika izhaja, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Zato ni bil podan odpovedni razlog neopravičene odsotnosti delavca z dela po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Dolžnost lastnika po kritju stroškov v zvezi s stvarjo izhaja iz lastninske pravice na stvari, dolžnost najemnika pa iz dejanske rabe stvari. Obe odgovornosti sta samostojni in neodvisni druga od druge. SZ-1 v petem odstavku 24. člena določa subsidiarno odgovornost lastnikov stanovanja, kar pomeni, da ima takšna odgovornost naravo zakonitega poroštva. Ker SZ-1 razen te nima drugih določb, ki bi natančneje določale način izpolnitve obveznosti lastnika stanovanja v razmerju do upnika najemnikovega dolga iz naslova obratovalnih stroškov stanovanja, je po mnenju sodišča druge stopnje potrebno uporabiti relevantne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanašajo na poroštvene obveznosti. V tem pogledu je treba presojati, kdaj zapade obveznost poroka. Na podlagi 1019. člena OZ, ki se po tej analogiji v predmetni zadevi lahko uporabi, sme upnik od poroka (oziroma subsidiarnega dolžnika) zahtevati izpolnitev obveznosti po tem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi in ne šele po tem, ko se na noben način ne more poplačati od najemnika, kot si to zmotno razlaga pritožba.
grožnja - zvijača -zmota v nagibu - vzajemne pogodbe
Če je tožena stranka res naročila asfaltiranje dvorišča pri tožeči stranki le zato, ker je računala s poravnavo svoje obveznosti z verižnim pobotom, in do njega ni prišlo, potem gre le za pri sklepanju podjemne pogodbe nastalo zmoto v nagibu. Zmota v nagibu pri pogodbah z vzajemno zavezujočimi obveznostmi ni pravno upoštevna.
potrjena prisilna poravnava po zaključku glavne obravnave - pritožbeni postopek - časovne meje pravnomočnosti - pritožbena novota - način plačila
Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil pred potrditvijo prisilne poravnave, za izdajo sodbe po nespremenjenem tožbenem zahtevku ni ovir, saj se pravilnost in zakonitost odločbe presojata glede na trenutek ob zaključku glavne obravnave.
ZGD-1 člen 50, 50-8, 52, 52/1, 52/2, 318, 318/1, 318/2.
imenovanje posebnega revizorja – posebna revizija – opredelitev posameznih poslov družbe – razlog za domnevo nepoštenosti ali hujših kršitev
Posebna revizija se lahko opravi glede posameznih poslov družbe, dodatna predpostavka pa je, da obstaja razlog za domnevo, da je prišlo pri vodenju poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075756
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 351, 351/2, 351/3, 442, 442/6.
nadaljevanje izvršilnega postopka - aktivna legitimacija - začet stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane družbe
Od začetka stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je za vložitev predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka aktivno legitimiran upravitelj in ne upnik.
Pritožnik zgolj s posplošenim sklicevanjem na razloge iz vloge, namenjene uporabi v prvostopenjskem postopku, ne more doseči preizkusa prvostopenjske odločbe.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – fikcija vročitve – obvestilo – javna listina – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlogi
Fikcija vročitve je skladno s 4. odstavkom 142. člena ZPP in ustaljeno sodno prakso, po kateri se v tovrstnih primerih šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka (tj. na zadnji dan tega roka), nastopila petnajsti dan po dnevu, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo.
začetek stečajnega postopek – aktivna legitimacija – neizplačane plače – domneva insolventnosti – neizpodbojna domneva
Za odločitev o začetku stečajnega postopka na podlagi določbe 4. odstavka 14. člena ZFPPIPP (neizpodbojna domneva) mora upravičeni predlagatelj podati v predlogu ustrezne trditve v razmerju do vseh pri njem zaposlenih delavcev, oziroma vsaj na določeno kategorijo ali na določeno število delavcev.
OZ člen 131, 179, 180, 180/2, 182, 299, 299/1, 378 in 378/1. ZVSmuč člen 3, 3/1, 5, 7, 17, 22, 24, 27 in 35.
odgovornost upravljavca smučišča - krivdna odgovornost - odgovornost druge osebe - voznik motornih sani - objektivna odgovornost - katastrofalna škoda - enotna odškodnina
Odgovornost prvega toženca - voznika motornih sani - za nastalo škodo tožniku ni le krivdna (ker je tožnika iz malomarnosti hudo poškodoval), pač pa tudi objektivna, ker je uporaba motornih sani nevarna dejavnost. Zgolj navedbe druge toženke (upravljavca smučišča) in stranskega intervenienta na njeni strani, da je druga toženka zagotovila z zakonom predpisano minimalno število nadzornikov na smučišču, ob povsem konkretnih očitkih tožeče stranke, da bi druga toženka lahko preprečila škodni dogodek, da bi lahko preprečila vožnjo prvega toženca z motornimi sanmi že s tem, da bi nadzorniki prvega toženca opozorili na kršitev prepovedi vožnje z motornimi sanmi oz. prijavili kršitev policiji, ne zadošča za razbremenitev njene odškodninske odgovornosti. Glede na to, da je nedvomno prihajalo do voženj z motornimi sanmi po smučarskih progah tudi med obratovalnim časom in da je za te kršitve vedela, bi morala druga toženka v okviru nadzorne službe zoper kršitelje prepovedi vožnje z motornimi sanmi po smučarskih progah ustrezno ukrepati, dokazni postopek pa je pokazal, da teh nalog nadzorniki niso izvajali dosledno.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 269, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
izpodbijanje dolžnikovih dejanj - stečajni postopek - insolventnost - objektivni pogoj izpodbojnosti - izpodbojno dejanje - dvostranska pogodba - sočasna izpolnitev - običajen rok izpolnitve - zmanjšanje vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbojnosti - običajna oblika izpolnitve - običajen način izpolnitve - nadomestna izpolnitev - vedenje o insolventnosti
Ker je ugotovljeno, da je toženec (upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno) prejel izpolnitev svoje terjatve v obliki oz. na način, ki po poslovnih običajih ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti, se dokazno breme o tem, da upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ni vedel ali ni mogel vedeti, da je dolžnik insolventen, prevali na toženca. Zato mora toženec dokazati, da ni mogel vedeti, da je dolžnik insolventen in zgolj obramba, da ni nič vedel, kaj se dogaja s tožnikom, ne zadostuje.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR. Ta določa, da lahko bodisi delavec bodisi delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi). Ker je tožena stranka tožnika po vročeni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obdržala v delovnem razmerju še več kot 13 mesecev, je s tem svojim ravnanjem pokazala, da bi bilo mogoče nadaljevati delovno razmerje tožnika pri toženi stranki (vsaj do izteka odpovednega roka). Pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR ni bil podan, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožena stranka je bila kot nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer res dolžna spoštovati določila ZUJF-a in po njegovi uveljaviti izplačevati znižane mesečne zneske pokojninske dajatve. Vendar pa je po razveljavitvi 2., 3. in 4. odst. 143. člena ZUJF-a hkrati dolžna vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v višino pravnomočno priznane pokojninske dajatve. Torej povrniti tudi nastale stroške v zvezi z izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo, ki je bila vložena pred ustavno sodno presojo zakonske podlage ZUJF-a, na podlagi katerih sta bila posamična upravna akta izdana.
ZSV člen 49. ZJU člen 1, 1/2, 1/2-2, 5, 16, 16/3. ZUPJS člen 60. ZDR člen 73.
plačilo razlike plače - obveznost plačila - plačilo za opravljeno delo - javni zavod - javni sektor - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - prehod javnih uslužbencev - sprememba delodajalca - specialna ureditev
Člen 60 ZUPJS, ki ureja prehod javnih uslužbencev k centrom za socialno delo, javnim uslužbencem ne zagotavlja enakih pravic, kot jih delavcem ob spremembi delodajalca zagotavlja 73. člen ZDR. Vendar javnih uslužbencev ne pušča brez zaščite. Zagotavlja jim pravice, kot jim glede na izpolnjevanje pogojev gredo pri centru za socialno delo. To pa je glede na posebnosti ureditve pravic, zaposlenih v javnem sektorju (večja togost in kogentnost ureditve), sistemsko skladna rešitev. Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi skladno s sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki (centru za socialno delo), ki je tožnici izplačevala dogovorjeno plačo, pri določitvi plačnega razreda tožnice pa upoštevala pet plačnih razredov napredovanj. Glede na določbo tretjega odstavka 16. člena ZJU, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva, je bilo ravnanje tožene stranke skladno z zakonom. Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 390, 390/1, 397, 397, 397/1, 446. ZPIZ/92 člen 124. ZUP člen 7, 7/2, 7/4, 138, 138/1.
nadomestilo za čas čakanja - pravna podlaga - sprememba predpisa
ZPIZ/92 se je skladno z določbo 446. člena ZPIZ-1 uporabljal do 31. 12. 2002. Od 1. 1. 2003 dalje pa je potrebno o pravicah iz invalidskega zavarovanja odločiti na podlagi določb ZPIZ-1. Navedeni predpis pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki je predmet tega individualnega delovnega spora, ne pozna več.
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu vložila v času veljavnosti ZPIZ-1, zato določba 124. člena ZPIZ/92 ne more biti materialnopravna podlaga za odločitev o utemeljenosti zahtevka za priznanje pravice, kot jo je uveljavljala tožnica pri toženi stranki.