Poimenovanje, kot ga je uporabil odstopnik terjatve, to je, da „preklicuje pogodbo“ bi bilo mogoče uvrstiti le med enostranski odstop od pogodbe, do katerega pa ima pogodbena stranka pravico le, če izkaže, da druga stranka svoje obveznosti ni izpolnila (103. člen OZ).
Tožena stranka je bila kot nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer res dolžna spoštovati določila ZUJF-a in po njegovi uveljaviti izplačevati znižane mesečne zneske pokojninske dajatve. Vendar pa je po razveljavitvi 2., 3. in 4. odst. 143. člena ZUJF-a hkrati dolžna vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v višino pravnomočno priznane pokojninske dajatve. Torej povrniti tudi nastale stroške v zvezi z izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo, ki je bila vložena pred ustavno sodno presojo zakonske podlage ZUJF-a, na podlagi katerih sta bila posamična upravna akta izdana.
mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Dejstvo, da je bila tožnica premeščena na drugo delo ter da je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je premestitev nezakonita, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke. Nezakonita premestitev bi se lahko opredelila kot nedopustno ravnanje tožene stranke in s tem kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za škodo le v primeru, če bi tožena stranka ravnala naklepno. Premestitve na drugo delo, kljub temu da zanjo ni bilo več zakonske podlage, ni mogoče šteti za naklepno dejanje tožene stranke.
ZPrCP člen 105, 105/3-1. ZVoz člen 50, 50/8. ZP-1 člen 26, 26/6.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja – vožnja s potrdilom o opravljenem vozniškem izpitu – sankcija – omilitev globe
Ne gre enačiti nevarnosti, ki jo predstavlja oseba v cestnem prometu, ki vozniškega izpita ni opravila, od te, ki je sicer opravila vozniški izpit, ni pa ji upravna enota še izdala vozniškega dovoljenja, pač pa ima o opravljenem izpitu zgolj potrdilo. Navedena okoliščina tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja takšno olajševalno okoliščino, da narekuje omilitev globe pod mejo predpisane.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenina - izvedenec - nagrada - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ker je dodatna dokumentacija presegala 200 strani, pripada izvedencu nagrada za zelo obsežno dokumentacijo iz 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
dedič – odpoved dedovanju – učinek izjave za nazaj
J. G. ni dedič po zapustniku, ker se je dedovanju odpovedal. Njegova izjava o odpovedi dedovanju učinkuje za nazaj, zato se šteje, da to (dedič) tudi nikoli ni bil.
V primeru, da se tožena stranka v pritožbi sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče takšnih razlogov ni dolžno preizkušati, saj se zamudna sodba skladno z določbo 2. odstavka 338. člena ZPP iz teh razlogov ne more izpodbijati. Tožena stranka se v pritožbi sklicuje prav na takšne razloge oziroma navaja, da zaradi neresničnih tožničinih navedb v tožbi dejansko stanje v sporu ni popolno ugotovljeno.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-3, 51, 51/1, 51/1-3.
izvedenec - nagrada - izvedenina - zelo zahtevno mnenje
Glede na metodološko napotilo za ocenjevanje zahtevnosti izvida in mnenja, ki je podano v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnost in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja) je potrebno v konkretni zadevi pri vrednotenju izvedenine upoštevati obsežnost dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja (cca 400 strani), številčnost zastavljenih vprašanj sodišča prve stopnje (13), tako s področja psihiatrije kot tudi otroške in mladostniške psihiatrije ter da gre za kompleksno in zelo občutljivo zadevo, kjer se obravnava mladostnika. V konkretni zadevi gre tako za zelo zahtevno mnenje, zato je izvedenka upravičena do nagrade v skladu s 3. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
prokurist – pooblaščenec – državni pravniški izpit
Prokurist ni zakoniti zastopnik, temveč kvečjemu pooblaščenec, zato mora za zastopanje v pravdi izpolnjevati pogoje iz 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
ZDR člen 87, 87/2, 87/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3, 119, 119/2. ZPP člen 140, 140/3, 142, 142/3, 142/4. ZZDT člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - vročanje vabila na zagovor - vabilo - zagovor - osebna vročitev - tujec
Tožniku je bilo vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poslano na naslov začasnega bivališča tožnika, iz navedene povratnice pa ne izhaja, kdaj je bilo puščeno obvestilo o pošiljki, kraj ter rok, do katerega bi moral tožnik dvigniti pisanje, kakor tudi ne opozorilo, da se bo vročitev štela za opravljeno, če pošiljka v navedenem roku ne bo dvignjena. Enako velja tudi glede izredne odpovedi, saj iz predložene pošiljke, ki je bila vrnjena toženi stranki, razvidno le, da je tožnik ni dvignil, na izhaja pa, da je bil tožnik sploh obveščen o prispeli pošiljki in na kakšen način. Ker tožena stranka ni izkazala, da je vabilo na zagovor in obdolžitev pred izredno odpovedjo in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročila skladno s 142. členom ZPP, je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
Tožniku, ki je bil pri toženi stranki zaposlen kot tujec, je delovno razmerje pri toženi stranki trajalo le do izteka veljavnosti delovnega dovoljenja, zato tožnikov zahtevek za reintegracijo po izteku tega datuma ni utemeljen.
stvarne napake – lastnosti, potrebne za običajno rabo – lastnosti, potrebne za posebno rabo – dogovorjene lastnosti – vrnitev kupnine – povrnitev škode – trditvena podlaga – jamčevalni zahtevek
Kupec ima po določbi 468. člena OZ pravico v primeru stvarne napake izbrati jamčevalni zahtevek, vendar je pri tej izbiri omejen s splošnim načelom prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ), zato lahko to pravico uresniči le tako, da zaradi stvarne napake izbere takšen jamčevalni zahtevek, ki je glede na pomen te napake sorazmeren (ustrezen) varstvu interesa, ki ga je imel ob sklenitvi pogodbe.
javni uslužbenci - prevedba - prehod v nov plačni sistem - delovno mesto - plačni razred
Pri prevedbi plač v javnem sektorju je treba izhajati iz vsebine veljavne pogodbe o zaposlitvi. Prehod v nov plačni sistem ne more spremeniti delovnopravnega položaja javnega uslužbenca. Podlago za prevedbo je predstavljal nominalni znesek osnovne plače in delovnega mesta javnega uslužbenca iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa njegovo dejansko delo. Posamezna delovna mesta, ki so določena v kolektivni pogodbi, so bila usklajena na podlagi pogajanj med delodajalcem in socialnimi partnerji, pri čemer je bil predmet pogajanj in dogovorov med njimi tudi uvrščanje posameznih delovnih mest v plačne razrede. Pri določanju vrednosti posameznega delovnega mesta oziroma njegovega izhodiščnega plačnega razreda je bila zato tožena stranka dolžna spoštovati vrednotenje, ki je bilo dogovorjeno v kolektivni pogodbi.
Tožena stranka je v tožničinem primeru pri izpodbijani prevedbi v letu 2008 izhajala iz zadnje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „komercialist ZT I“, na katerega je bila tožnica formalno razporejena, in glede tega upoštevala višino njene plače. Na tej osnovi je določila primerljivo delovno mesto „sodelavec za javna naročila“ ter jo ob upoštevanju pripadajočih napredovanj in odbitka zaradi nižje izobrazbe uvrstila v ustrezen plačni razred. Zato je izpodbijani aneks tožene stranke, s katerim je tožnici določila navedeno delovno mesto in jo uvrstila v ustrezen plačni razred, zakonit.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 94, 148, 148/1. ZPPLPS člen 6.
lastninjenje stanovanja - kupoprodajna pogodba sklenjena po določbah SZ - vpis lastninske pravice na kupca v primeru, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik - zaznamba stečaja nad vpisanim lastnikom kot ovira za vpis - lastnina overjena pred začetkom stečaja
Zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja v preteklosti je bil namen določbe 6. člena ZPPLPS v zvezi z 248. členom ZZK-1 omogočiti kupcem stanovanj po Stanovanjskem zakonu vpis v zemljiško knjigo tudi v primerih, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik. Ne glede na to, da zemljiškoknjižni lastnik ni bil prodajalec, se zato šteje, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1 oziroma 150. člena ZZK-1. Pritožnik pa spregleda, da morajo biti za dovolitev vpisa kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 148. člena ZZK-1, tudi iz 4. točke. Ta določa, da je vpis dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. V predmetni zadevi je ta ovira zaznamba stečaja.
sprememba tožbe - objektivna kumulacija zahtevkov - predpisana vrsta postopka - vzpostavitev etažne lastnine - nepravdni postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da bi bilo potrebno v postopku vzpostavitve etažne lastnine uporabiti pravila drugega postopka, tj. nepravdnega postopka. Ker je kumulacija več tožbenih zahtevkov v eni tožbi, kadar ti nimajo iste dejanske in pravne podlage, možna oziroma dopustna le pod pogojem, da je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka, že iz tega razloga sprememba tožbe ni mogoča.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
predhodna odredba - postopek zavarovanja - stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice
Ločitvena pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana začasna odredba, in pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko pa je postalo gotovo, da upnik (tožeča stranka) ne bo izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe, s čimer se je uresničil razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena ločitvena pravica.
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 36. ZPP člen 96, 339, 339/2, 339/2-11.
delitev solastnih nepremičnin - način delitve - bistvena kršitev določb postopka - zastopanje strank - izrecno pooblastilo za prenos pooblastila
Dopuščanje rabe določenega dela zemljišča s strani posameznih solastnikov še ne pomeni, da ta del nepremičnine pri delitvi avtomatsko pripade temu solastniku ne upoštevaje upravičene interese drugih solastnikov. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pri načinu delitve solastne nepremičnine prevladal upravičen interes solastnikov, da pridobijo zaokrožene lastniške enote, torej da se jim dodelijo parcele, ki mejijo na njihove že obstoječe parcele, s čimer bodo lahko svojo in pridobljeno parcelo najlažje uporabljali in koristili.
Delavec je na podlagi Aneksa h kolektivni pogodbi upravičen do solidarnostne pomoči enkrat letno. V primeru odsotnosti zaradi bolezni, ki traja nepretrgoma več kot eno leto, je delavec upravičen do solidarnostne pomoči, ne glede na to, ali gre za enako ali drugo bolezen, pod pogojem, da je preteklo najmanj eno leto, šteto od dne, ko je delavec zadnjič pridobil pravico do izplačila solidarnostne pomoči - tj. od 91. dne začasne zadržanosti dela. Tožnik je bil tako upravičen do solidarnostne pomoči prvič po poteku 90 dni od začetka neprekinjenega bolniškega staleža. Zaradi neprekinjenega bolniškega staleža pa je bil ponovno upravičen do solidarnostne pomoči po poteku enega leta.
Ugotovitev, da se je ob delu tožnice kot blagajničarke zgornji predal stojala za cigarete neposredno nad blagajno samodejno odprl in tožnico poškodoval po obrazu, potrjuje dokazanost trditev tožnice o protipravnosti delodajalčevega ravnanja oziroma njegovi opustitvi dolžne zagotovitve varnih pogojev dela.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 17, 17/1.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - javni uslužbenci - delo v tujini - vojska
V času veljavnosti Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini - Uredbe 2009 (to je v času od 1. 3. 2009 do 1. 7. 2010), je za pridobitev pravice do dodatka za pripravljenost in premestljivost, ki pripada pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, zadostovala opredelitev mednarodne vojaške dolžnosti kot premestljive v opisu delovnega mesta (17. člen Uredbe 2009).
Dolžnost, ki jo je tožnik opravljal, je potrebno šteti za premestljivo, saj lahko zaradi zasedanja take dolžnosti kadarkoli pride do potrebe po premestitvi. Zato tožniku gre vtoževani dodatek za pripravljenost in premestljivost.
predhodna odredba - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse
Sodišče v postopku v zvezi z izdajo predhodne odredbe, tudi če je ta predlagana ob obravnavi tožbe v pravdnem postopku, smiselno uporabi določbe ZIZ o izvršbi (239. člen ZIZ).