Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-3, 51, 51/1, 51/1-3.
izvedenec - nagrada - izvedenina - zelo zahtevno mnenje
Glede na metodološko napotilo za ocenjevanje zahtevnosti izvida in mnenja, ki je podano v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnost in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja) je potrebno v konkretni zadevi pri vrednotenju izvedenine upoštevati obsežnost dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja (cca 400 strani), številčnost zastavljenih vprašanj sodišča prve stopnje (13), tako s področja psihiatrije kot tudi otroške in mladostniške psihiatrije ter da gre za kompleksno in zelo občutljivo zadevo, kjer se obravnava mladostnika. V konkretni zadevi gre tako za zelo zahtevno mnenje, zato je izvedenka upravičena do nagrade v skladu s 3. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ZUJF člen 188, 188/1, 188/2, 188/3, 188/2, 246. ZPIZ-1 člen 36, 54, 402, 404, 430.
prenehanje delovnega razmerja - interventni ukrep - starostna pokojnina - sodna razveza - upokojitev - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Po določbi 188. člena ZUJF bi lahko tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi dokončnega sklepa, ki bi ga izdal predstojnik delodajalca prvi dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka 188. člena ZUJF, torej ko bi izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tožena stranka je o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnika odločila, preden so bili za to podani pogoji po 188. členu ZUJF, saj ni počakala z izdajo sklepa na iztek prvega delovnega dne po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev. Zaradi zmotne uporabe 188. člena ZUJF je sklep tožene stranke nezakonit, tožniku pa na podlagi takega sklepa ni zakonito prenehalo delovno razmerje.
starostna pokojnina - sorazmerni del - ustavitev izplačevanja - status zavarovanca - obnovitveni razlog
Dejstvo statusa zavarovanca, ki je obstajalo že ob izdaji pravnomočne odločbe o priznanju pokojninske dajatve, lahko predstavlja le razlog za poseg v pridobljeno pravico z izrednimi pravnimi sredstvi. Načelo pravnomočnosti zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, če tudi posamični upravni akt zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni pravilen. Takšna pravna razmerja je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem z zakonom.
Tožnik je že v času, ko mu je bila priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine, imel status zavarovanca pri tujem nosilcu zavarovanja, zato ni moglo priti do ponovnega vstopa v obvezno zavarovanje v smislu 178. člena ZPIZ-1.
prokurist – pooblaščenec – državni pravniški izpit
Prokurist ni zakoniti zastopnik, temveč kvečjemu pooblaščenec, zato mora za zastopanje v pravdi izpolnjevati pogoje iz 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
ZSV člen 49. ZJU člen 1, 1/2, 1/2-2, 5, 16, 16/3. ZUPJS člen 60. ZDR člen 73.
plačilo razlike plače - obveznost plačila - plačilo za opravljeno delo - javni zavod - javni sektor - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - prehod javnih uslužbencev - sprememba delodajalca - specialna ureditev
Člen 60 ZUPJS, ki ureja prehod javnih uslužbencev k centrom za socialno delo, javnim uslužbencem ne zagotavlja enakih pravic, kot jih delavcem ob spremembi delodajalca zagotavlja 73. člen ZDR. Vendar javnih uslužbencev ne pušča brez zaščite. Zagotavlja jim pravice, kot jim glede na izpolnjevanje pogojev gredo pri centru za socialno delo. To pa je glede na posebnosti ureditve pravic, zaposlenih v javnem sektorju (večja togost in kogentnost ureditve), sistemsko skladna rešitev. Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi skladno s sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki (centru za socialno delo), ki je tožnici izplačevala dogovorjeno plačo, pri določitvi plačnega razreda tožnice pa upoštevala pet plačnih razredov napredovanj. Glede na določbo tretjega odstavka 16. člena ZJU, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva, je bilo ravnanje tožene stranke skladno z zakonom. Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače ni utemeljen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenina - izvedenec - nagrada - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ker je dodatna dokumentacija presegala 200 strani, pripada izvedencu nagrada za zelo obsežno dokumentacijo iz 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 87.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - vročanje vabila na zagovor - sodna razveza
Vročanje pisanj predstavlja procesno dejanje, katerega namen je seznanizeb stranke s postopkom in procesnimi dejanji stranke. V zvezi s postopkom delodajalca in načinom vročanja vabila na zagovor delavcu je bistveno, da se vroči vabilo osebno delavcu, bodisi na delovnem mestu ali na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, bodisi po pravilih pravdnega postopka (87. člen ZPP). Bistveno je, da je delavec pred podano izredno odpovedjo seznanjen z očitki kršitve in da ima možnost podati svoje stališče oziroma se zoper njih ustrezno braniti. To v tožnikovem primeru ni bilo izkazano. Poleg tega v tožnikovem primeru niso podani razlogi iz drugega odstavka 83. člena ZDR, da bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor. Ker tožena stranka tožniku ni zagotovila pravice do zagovora, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 94, 148, 148/1. ZPPLPS člen 6.
lastninjenje stanovanja - kupoprodajna pogodba sklenjena po določbah SZ - vpis lastninske pravice na kupca v primeru, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik - zaznamba stečaja nad vpisanim lastnikom kot ovira za vpis - lastnina overjena pred začetkom stečaja
Zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja v preteklosti je bil namen določbe 6. člena ZPPLPS v zvezi z 248. členom ZZK-1 omogočiti kupcem stanovanj po Stanovanjskem zakonu vpis v zemljiško knjigo tudi v primerih, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik. Ne glede na to, da zemljiškoknjižni lastnik ni bil prodajalec, se zato šteje, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1 oziroma 150. člena ZZK-1. Pritožnik pa spregleda, da morajo biti za dovolitev vpisa kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 148. člena ZZK-1, tudi iz 4. točke. Ta določa, da je vpis dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. V predmetni zadevi je ta ovira zaznamba stečaja.
sprememba tožbe - objektivna kumulacija zahtevkov - predpisana vrsta postopka - vzpostavitev etažne lastnine - nepravdni postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da bi bilo potrebno v postopku vzpostavitve etažne lastnine uporabiti pravila drugega postopka, tj. nepravdnega postopka. Ker je kumulacija več tožbenih zahtevkov v eni tožbi, kadar ti nimajo iste dejanske in pravne podlage, možna oziroma dopustna le pod pogojem, da je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka, že iz tega razloga sprememba tožbe ni mogoča.
ZIZ člen 107, 257, 257/1, 260, 260/1. ZOR člen 1083.
bančna garancija - prepoved izplačila - predhodna odredba - prenos zarubljene terjatve - prepoved unovčitve garancije - nedopustno sredstvo zavarovanja
Glede na konkretno pravno razmerje glede zarubljene terjatve, v katerem nastopa tožeča stranka kot dolžnikov (bančni) dolžnik, je več kot očitno, da tožeča stranka z omenjeno izvršbo na denarno terjatev, ki jo ima tožena stranka iz naslova bančne garancije do banke, ne bo dosegla poplačila terjatve, ki jo iztožuje od tožene stranke v konkretni pravdi. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da želi tožeča stranka z rubežem te terjatve iz bančne garancije s predlagano predhodno odredbo doseči zgolj prepoved unovčitve garancije. Zato gre v konkretnem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča za nedopustno sredstvo zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 137, 139, 139/1, 139/2, 143. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov ZPIZ člen 20, 20/2, 22.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina
Tožnik ne izpolnjuje pogojev po 139. členu ZPIZ-1 za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, saj lahko opravlja večino življenjskih potreb.
Postopek za oceno telesne okvare se ni začel na zahtevo zavarovanca, temveč na predlog tožnikove osebne zdravnice, ki je predlogu tudi predložila medicinsko dokumentacijo. Iz nje ne izhaja, da bi bile zdravstvene težave, na katere se tožnik sklicuje, in so sicer navedene v izvidih, objektivizirane z izvidi ustreznih zdravnikov specialistov, zaradi česar invalidski komisiji I. in II. stopnje teh težav (oz. diagnoz) tudi utemeljeno nista upoštevali pri oceni telesne okvare. Naloga invalidskih komisij ni v izvajanju diagnostike, temveč da na podlagi že zbrane medicinske dokumentacije, torej že izdanih izvidov in izvedenih preiskav ter meritev, podajo izvedensko mnenje o telesni okvari. Tožnik v sodnem postopku ni zadostil dokaznemu bremenu, saj ni predložil nobenih izvidov specialistov, ki bi lahko bili podlaga za priznanje drugačnega odstotka telesne okvare, kot sta ga že v predsodnem postopku ugotovili invalidski komisiji I. in II. stopnje. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna invalidnina za 100% telesno okvaro, ni utemeljen.
zastaranje postopka o prekršku – absolutno zastaranje – uveljavljanje stroškov postopka – prava uka stranka – zloraba pravic
Odvetniku je bilo gotovo znano, da po takrat veljavnem Zakonu o prekrških postopek o prekršku ni bil dopusten po preteku enega leta od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobene v primeru pa ni bil več mogoč, ko je poteklo dvakrat toliko časa, kolikor ga je zahteval zakon za zastaranje postopka o prekršku (absolutno zastaranje). Vedel je torej, da je glede na datum ko naj bi bil prekršek storjen (20.08.2000) v obravnavanem primeru prišlo do zastaranja postopka najkasneje 20. avgusta 2002. Zagovornik bi se zato lahko ob primerni skrbnosti pozanimal o poteku postopka v primernem roku po navedenem datumu, z uveljavljanjem stroškov več kot deset let po absolutnem zastaranju zadeve pa je prepozen, oziroma je, po presoji pritožbenega sodišča, v takšnem ravnanju zaznati znake zlorabe pravic, ki gredo stranki v postopku.
pravdni stroški - stroški postopka - nagrada za narok
V tem socialnem sporu gre za spor o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se je nanašal na lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sicer glede tega, ali je tožnik vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti za krajši delovni čas 20 ur na teden ali za polni delovni čas 40 ur na teden. V takšnih primerih vrednost spora ni določena. Zahtevek se ni nanašal na denarno terjatev, pač pa na odpravo odločb, s katerimi se je ugotavljala lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je potrebno predmetni spor ovrednotiti v višini 3.500,00 EUR, kar je v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZOdvT.
Zgolj zaradi pripravljalne vloge tožeči stranki ni mogoče priznati nagrade za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT, saj ta za konkretni socialni spor ni bila potrebna (155. člen ZPP).
Tožena stranka je bila kot nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer res dolžna spoštovati določila ZUJF-a in po njegovi uveljaviti izplačevati znižane mesečne zneske pokojninske dajatve. Vendar pa je po razveljavitvi 2., 3. in 4. odst. 143. člena ZUJF-a hkrati dolžna vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v višino pravnomočno priznane pokojninske dajatve. Torej povrniti tudi nastale stroške v zvezi z izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo, ki je bila vložena pred ustavno sodno presojo zakonske podlage ZUJF-a, na podlagi katerih sta bila posamična upravna akta izdana.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 390, 390/1, 397, 397, 397/1, 446. ZPIZ/92 člen 124. ZUP člen 7, 7/2, 7/4, 138, 138/1.
nadomestilo za čas čakanja - pravna podlaga - sprememba predpisa
ZPIZ/92 se je skladno z določbo 446. člena ZPIZ-1 uporabljal do 31. 12. 2002. Od 1. 1. 2003 dalje pa je potrebno o pravicah iz invalidskega zavarovanja odločiti na podlagi določb ZPIZ-1. Navedeni predpis pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki je predmet tega individualnega delovnega spora, ne pozna več.
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu vložila v času veljavnosti ZPIZ-1, zato določba 124. člena ZPIZ/92 ne more biti materialnopravna podlaga za odločitev o utemeljenosti zahtevka za priznanje pravice, kot jo je uveljavljala tožnica pri toženi stranki.
pogodba o trgovskem zastopanju – vrnitev stvari – neprerekana dejstva – pravica do izjave
Četudi se pravdni stranki ne bi dogovorili, da se bosta sporna kompleta nožev podarila tretji osebi, določbe OZ, ki urejajo neupravičeno obogatitev, v obravnavanem primeru ne bi bile uporabljive. Stvari so bile na toženo stranko prenesene na podlagi pogodbe o trgovinskem zastopanju, skladno z 818. členom OZ pa bi tožeča stranka primarno morala zahtevati vrnitev spornih stvari, ne pa plačila njihove vrednosti v denarju.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja – vlaganje v skupno premoženje
Stranki sta v času trajanja zakonske zveze vlagali v nepremičnino, ki je njuno skupno premoženje. Zgolj vrednosti vlaganj kot predmeta skupnega premoženja v takem primeru ni moč civilno deliti, saj se ta vlaganja odražajo le v povečani vrednosti skupnega premoženja.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR. Ta določa, da lahko bodisi delavec bodisi delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi). Ker je tožena stranka tožnika po vročeni izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obdržala v delovnem razmerju še več kot 13 mesecev, je s tem svojim ravnanjem pokazala, da bi bilo mogoče nadaljevati delovno razmerje tožnika pri toženi stranki (vsaj do izteka odpovednega roka). Pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR ni bil podan, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (s katero je ministrstvo po uradni dolžnosti izreklo za nično odločbo CSD, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka v določeni višini), ki v pravnem pouku določa, da je možen zoper to odločbo socialni spor, ki se lahko sproži v 30 dneh po vročitvi odločbe pri pristojnem delovnem in socialnem sodišču. Zato ni mogoče zaključiti, da tožba ni dopustna, ker tožnica ni ravnala v skladu z določbo 2. odstavka 72. člena ZDSS-1 (po katerem, sme stranka v primeru, če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (molk organa), vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena in da zanjo ni procesne predpostavke.
dedič – odpoved dedovanju – učinek izjave za nazaj
J. G. ni dedič po zapustniku, ker se je dedovanju odpovedal. Njegova izjava o odpovedi dedovanju učinkuje za nazaj, zato se šteje, da to (dedič) tudi nikoli ni bil.