ZZK-1 člen 40, 40/1, 94, 148, 148/1. ZPPLPS člen 6.
lastninjenje stanovanja - kupoprodajna pogodba sklenjena po določbah SZ - vpis lastninske pravice na kupca v primeru, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik - zaznamba stečaja nad vpisanim lastnikom kot ovira za vpis - lastnina overjena pred začetkom stečaja
Zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja v preteklosti je bil namen določbe 6. člena ZPPLPS v zvezi z 248. členom ZZK-1 omogočiti kupcem stanovanj po Stanovanjskem zakonu vpis v zemljiško knjigo tudi v primerih, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik. Ne glede na to, da zemljiškoknjižni lastnik ni bil prodajalec, se zato šteje, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1 oziroma 150. člena ZZK-1. Pritožnik pa spregleda, da morajo biti za dovolitev vpisa kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 148. člena ZZK-1, tudi iz 4. točke. Ta določa, da je vpis dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. V predmetni zadevi je ta ovira zaznamba stečaja.
sprememba tožbe - objektivna kumulacija zahtevkov - predpisana vrsta postopka - vzpostavitev etažne lastnine - nepravdni postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da bi bilo potrebno v postopku vzpostavitve etažne lastnine uporabiti pravila drugega postopka, tj. nepravdnega postopka. Ker je kumulacija več tožbenih zahtevkov v eni tožbi, kadar ti nimajo iste dejanske in pravne podlage, možna oziroma dopustna le pod pogojem, da je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka, že iz tega razloga sprememba tožbe ni mogoča.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenina - izvedenec - nagrada - nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ker je dodatna dokumentacija presegala 200 strani, pripada izvedencu nagrada za zelo obsežno dokumentacijo iz 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
pogodba o trgovskem zastopanju – vrnitev stvari – neprerekana dejstva – pravica do izjave
Četudi se pravdni stranki ne bi dogovorili, da se bosta sporna kompleta nožev podarila tretji osebi, določbe OZ, ki urejajo neupravičeno obogatitev, v obravnavanem primeru ne bi bile uporabljive. Stvari so bile na toženo stranko prenesene na podlagi pogodbe o trgovinskem zastopanju, skladno z 818. členom OZ pa bi tožeča stranka primarno morala zahtevati vrnitev spornih stvari, ne pa plačila njihove vrednosti v denarju.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja – vlaganje v skupno premoženje
Stranki sta v času trajanja zakonske zveze vlagali v nepremičnino, ki je njuno skupno premoženje. Zgolj vrednosti vlaganj kot predmeta skupnega premoženja v takem primeru ni moč civilno deliti, saj se ta vlaganja odražajo le v povečani vrednosti skupnega premoženja.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 390, 390/1, 397, 397, 397/1, 446. ZPIZ/92 člen 124. ZUP člen 7, 7/2, 7/4, 138, 138/1.
nadomestilo za čas čakanja - pravna podlaga - sprememba predpisa
ZPIZ/92 se je skladno z določbo 446. člena ZPIZ-1 uporabljal do 31. 12. 2002. Od 1. 1. 2003 dalje pa je potrebno o pravicah iz invalidskega zavarovanja odločiti na podlagi določb ZPIZ-1. Navedeni predpis pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki je predmet tega individualnega delovnega spora, ne pozna več.
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu vložila v času veljavnosti ZPIZ-1, zato določba 124. člena ZPIZ/92 ne more biti materialnopravna podlaga za odločitev o utemeljenosti zahtevka za priznanje pravice, kot jo je uveljavljala tožnica pri toženi stranki.
Tožnica v tem sporu zahteva odpravo dokončne odločbe o znižanju njene pokojnine in da ji toženec izplača celoten neizplačan del njene pokojnine. Sporno razmerje med strankama v postopku je bilo pravnomočno urejeno z odločbo toženca, s katero je toženec odločil glede višine pokojnine in izplačila pripadajoče razlike pokojnine po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/12-34 z dne 14. 3. 2013 in v skladu z določbami ZOPRZUJF-a. Tožnica si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati. Toženec je s pravnomočno odločbo odločil tudi, na kakšen način se tožnici za nazaj izplača pripadajoča razlika. Ker je bilo v zadevi tako že pravnomočno odločeno na podlagi določb ZOPRZUJF-a, bi moralo sodišče prve stopnje ob svojem odločanju to ugotoviti in v skladu z 274. členom ZPP tožbo zavreči.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 17, 17/1.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - javni uslužbenci - delo v tujini - vojska
V času veljavnosti Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini - Uredbe 2009 (to je v času od 1. 3. 2009 do 1. 7. 2010), je za pridobitev pravice do dodatka za pripravljenost in premestljivost, ki pripada pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, zadostovala opredelitev mednarodne vojaške dolžnosti kot premestljive v opisu delovnega mesta (17. člen Uredbe 2009).
Dolžnost, ki jo je tožnik opravljal, je potrebno šteti za premestljivo, saj lahko zaradi zasedanja take dolžnosti kadarkoli pride do potrebe po premestitvi. Zato tožniku gre vtoževani dodatek za pripravljenost in premestljivost.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Ker pritožba tožnika ni bila podpisana, jo je bilo potrebno zavreči.
mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca
Dejstvo, da je bila tožnica premeščena na drugo delo ter da je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je premestitev nezakonita, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke. Nezakonita premestitev bi se lahko opredelila kot nedopustno ravnanje tožene stranke in s tem kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za škodo le v primeru, če bi tožena stranka ravnala naklepno. Premestitve na drugo delo, kljub temu da zanjo ni bilo več zakonske podlage, ni mogoče šteti za naklepno dejanje tožene stranke.
dedič – odpoved dedovanju – učinek izjave za nazaj
J. G. ni dedič po zapustniku, ker se je dedovanju odpovedal. Njegova izjava o odpovedi dedovanju učinkuje za nazaj, zato se šteje, da to (dedič) tudi nikoli ni bil.
Tožena stranka je bila kot nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer res dolžna spoštovati določila ZUJF-a in po njegovi uveljaviti izplačevati znižane mesečne zneske pokojninske dajatve. Vendar pa je po razveljavitvi 2., 3. in 4. odst. 143. člena ZUJF-a hkrati dolžna vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v višino pravnomočno priznane pokojninske dajatve. Torej povrniti tudi nastale stroške v zvezi z izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo, ki je bila vložena pred ustavno sodno presojo zakonske podlage ZUJF-a, na podlagi katerih sta bila posamična upravna akta izdana.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka bi morala na podlagi člena 82/2 ZDR dokazati, da so bili za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji člena 111/1 ZDR izpolnjeni vsi pogoji, torej da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in da je imela ta kršitev vse znake kaznivega dejanja goljufije po členu 211/1 KZ-1. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik z lažnim prikazovanjem o tehničnih predmetih, za katere je zatrjeval, da so mu bili ob vlomu odtujeni, spravil zavarovalnico v zmoto z namenom, da bi si pridobil zavarovalnino, torej protipravno premoženjsko korist, ki je sicer zavarovalnica tožniku ne bi bila dolžna plačati. To pa pomeni, da tožena stranka ni dokazala, da je tožniku zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji člena 111/1 ZDR.
Tožena stranka je kot nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja bila sicer res dolžna spoštovati določila ZUJF-a in po njegovi uveljaviti izplačevati znižane mesečne zneske pokojninske dajatve. Vendar pa je po razveljavitvi 2., 3. in 4. odst. 143. člena ZUJF-a hkrati dolžna vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v višino pravnomočno priznane pokojninske dajatve. Torej povrniti tudi nastale stroške v zvezi z izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo, ki je bila vložena pred ustavno sodno presojo zakonske podlage ZUJF-a, na podlagi katerih sta bila posamična upravna akta izdana.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – dokazna ocena – prepozno predlagan dokaz – pravni pouk – relativna bistvena kršitev – načelo kontradiktornosti
V drugi pripravljalni vlogi lahko stranki (v sporih majhne vrednosti) predlagata nove dokaze le v kolikor je to nujno zaradi odgovora na navedbe v prvi pripravljalni vlogi. Ker v obravnavanem primeru tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi glede sklenitve pogodbe ni navedla novih dejstev, ta pogoj ne more biti izpolnjen. Tožeča stranka bi tako v dokaz svoje trditve, da je bila pogodba sklenjena ustno, zaslišanje osebe, ki je takšno pogodbo sklenila, morala predlagati že v prvi pripravljalni vlogi.
ZUJF člen 188, 188/1, 188/2, 188/3, 188/2, 246. ZPIZ-1 člen 36, 54, 402, 404, 430.
prenehanje delovnega razmerja - interventni ukrep - starostna pokojnina - sodna razveza - upokojitev - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Po določbi 188. člena ZUJF bi lahko tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi dokončnega sklepa, ki bi ga izdal predstojnik delodajalca prvi dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka 188. člena ZUJF, torej ko bi izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tožena stranka je o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnika odločila, preden so bili za to podani pogoji po 188. členu ZUJF, saj ni počakala z izdajo sklepa na iztek prvega delovnega dne po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev. Zaradi zmotne uporabe 188. člena ZUJF je sklep tožene stranke nezakonit, tožniku pa na podlagi takega sklepa ni zakonito prenehalo delovno razmerje.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti med zdravljenjem v primeru, ko slednje ni močnejše intenzivnosti niti daljšega trajanja in niso podane druge okoliščine, ki bi to opravičile, niso podlaga za prisojo odškodnine iz posebnega naslova, pač pa se upoštevajo pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem.
javni uslužbenci - prevedba - prehod v nov plačni sistem - delovno mesto - plačni razred
Pri prevedbi plač v javnem sektorju je treba izhajati iz vsebine veljavne pogodbe o zaposlitvi. Prehod v nov plačni sistem ne more spremeniti delovnopravnega položaja javnega uslužbenca. Podlago za prevedbo je predstavljal nominalni znesek osnovne plače in delovnega mesta javnega uslužbenca iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa njegovo dejansko delo. Posamezna delovna mesta, ki so določena v kolektivni pogodbi, so bila usklajena na podlagi pogajanj med delodajalcem in socialnimi partnerji, pri čemer je bil predmet pogajanj in dogovorov med njimi tudi uvrščanje posameznih delovnih mest v plačne razrede. Pri določanju vrednosti posameznega delovnega mesta oziroma njegovega izhodiščnega plačnega razreda je bila zato tožena stranka dolžna spoštovati vrednotenje, ki je bilo dogovorjeno v kolektivni pogodbi.
Tožena stranka je v tožničinem primeru pri izpodbijani prevedbi v letu 2008 izhajala iz zadnje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „komercialist ZT I“, na katerega je bila tožnica formalno razporejena, in glede tega upoštevala višino njene plače. Na tej osnovi je določila primerljivo delovno mesto „sodelavec za javna naročila“ ter jo ob upoštevanju pripadajočih napredovanj in odbitka zaradi nižje izobrazbe uvrstila v ustrezen plačni razred. Zato je izpodbijani aneks tožene stranke, s katerim je tožnici določila navedeno delovno mesto in jo uvrstila v ustrezen plačni razred, zakonit.
ZPrCP člen 105, 105/3-1. ZVoz člen 50, 50/8. ZP-1 člen 26, 26/6.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja – vožnja s potrdilom o opravljenem vozniškem izpitu – sankcija – omilitev globe
Ne gre enačiti nevarnosti, ki jo predstavlja oseba v cestnem prometu, ki vozniškega izpita ni opravila, od te, ki je sicer opravila vozniški izpit, ni pa ji upravna enota še izdala vozniškega dovoljenja, pač pa ima o opravljenem izpitu zgolj potrdilo. Navedena okoliščina tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja takšno olajševalno okoliščino, da narekuje omilitev globe pod mejo predpisane.
predhodna odredba - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse
Sodišče v postopku v zvezi z izdajo predhodne odredbe, tudi če je ta predlagana ob obravnavi tožbe v pravdnem postopku, smiselno uporabi določbe ZIZ o izvršbi (239. člen ZIZ).