zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - regres zavarovalnice
Ker toženka (sicer lastnica avtomobila) ni bila voznica, ni izgubila zavarovalnih pravic po 3. točki prvega odstavka 3. člena splošnih pogojev. Ker pa je zaupala vozilo v uporabo drugi osebi, ta za škodo odgovarja namesto nje (prvi odstavek 176. člena ZOR). Zavarovalnica zato od nje ne more na podlagi drugega odstavka 7. člena ZOZP zahtevati povračila oškodovancem plačanih zneskov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – dedovanje nepremičnin – prebivališče dedičev
Okoliščina, da so na območju ptujskega sodišča nepremičnine, ki so predmet zapuščine in tam živijo potencialni dediči, predstavlja utemeljen razlog za delegacijo.
oporočno dedovanje - oporočni dediči - nujni delež
Ker je oporočna dedinja po pokojnici mati in ne oče toženih strank, tožnik po naravi stvari ne more biti oporočni dedič. Tožnik je svojo tezo gradil na napačni predpostavki, da so toženke dedovale na podlagi vstopne pravice po svojem očetu, pri čemer so dedovale večji delež, kot jim gre, ker so ga zatajile, in posledično postavil napačen zahtevek, s katerim je skušal dokazati svojo močnejšo oziroma enako dedno pravico, kot gre toženkam.
enako varstvo pravic - odprava odločbe - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost
Pravnomočnost sodbe, če je pritožba vložena in sodišče o njej odloči na seji senata, nastopi z dnem, ko sodišče odločitev o pritožbi odpravi pritožniku.
Če iz podatkov, ki jih predloži davčni zavezanec v davčnem postopku, ni mogoče ugotoviti, da bi bila plačila opravljena zasebniku v okviru opravljanja dejavnosti, je treba od teh plačil obračunati in plačati davke in prispevke od osebnih prejemkov.
Tožnica v postopku ni postavila trditev, ki bi kazale na kakšen način »izguba krme« predstavlja škodo v zmanjšanju njenega premoženja (navadna škoda) ali preprečitvi njegovega povečanja (izgubljeni dobiček). Ker dokazni postopek te pomanjkljivosti ne bi mogel nadomestiti, ne more biti utemeljen očitek o bistveni kršitvi postopka, ki se tiče postopka dokazovanja.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - popolna odškodnina - izgubljeni prihodek - dnevnica
Delavec lahko za stroške prehrane prejme večje povračilo, kot so dejanski stroški te prehrane. To pa pomeni, da s takšnim zneskom ne krijejo le neposredni (dejanski) stroški delavca za prehrano, ampak na splošno povečani in nedefinirani "stroški", ki bi jih delavec lahko imel zaradi dela izven stalnega prebivališča. Delavčevo premoženje se v takšnih primerih lahko poveča za razliko med izplačano dnevnico in dejanskimi stroški prehrane, kar bi bilo treba upoštevati kot prihodek v skladu s 195. členom ZOR.
Tako hujša kršitev dolžnosti preživljanja kot opustitev potrebne pomoči sta pravna standarda, katerih vsebino mora sodišče skrbno presoditi v vsakem konkretnem primeru. Za opustitev potrebne pomoči gre tedaj, ko se odrazijo hude posledice na življenju in zdravju zapustnika. Zato je dedno nevreden tisti, ki (krivdno) zapustniku ni nudil nujne pomoči, s katero bi ohranil življenje in zdravje, čeprav bi pomoč lahko nudil brez nevarnosti zase ali koga drugega. Tako pri presoji kršitve dolžnosti preživljanja kot opustitve potrebne pomoči sodišče upošteva stopnjo kršitve, časovno obdobje kršitve, voljo kršitelja in posledice za zapustnika.
ZDoh člen 58, 58/a, 58/b. ZLPP člen 25, 25/a, 81. ZPPOLS člen 17.
davek od dobička iz kapitala – zamenjava kapitala – ugodnost prve prodaje
Z vložitvijo delnic ene družbe kot stvarni vložek v drugo družbo in pridobitev delnic te druge družbe je bila opravljena prva prodaja delnic, pridobljenih po ZLPP, in s tem izčrpana davčna ugodnost iz 58.a člena ZDoh. Vsaka (nadaljnja) prodaja delnic druge družbe pred potekom treh let od njihove pridobitve zapade ob obdavčitvi z davkom od dobička od kapitala po 2. alinei prvega odstavka 58. člena ZDoh.
ZOR člen 177, 177/2, 200, 203. ZVCP člen 21, 21/3, 84, 84/4, 84/5.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - pešec - oprostitev odgovornosti - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacija višine odškodnine
Nižji sodišči z določitvijo 20-odstotnega tožnikovega prispevka k nastali škodi nista zmotno uporabili tretjega odstavka 177. člena ZOR. Ni se namreč moč strinjati z revizijo, da tožnik v konkretnem primeru ni kršil drugega odstavka 58. člena ZVCP. Pešci, ki hodijo po neosvetljenem vozišču, morajo v skladu z navedeno določbo ZVCP tudi v naselju nositi belo luč ali odsevnik bele barve. Obveznost pešcev, da zunaj naselja in v naselju, kjer ni pešpoti, pločnika ali kolesarske steze, hodijo ob levem robu vozišča v smeri hoje (četrti odstavek 84. člena ZVCP) ni predpisana brez razloga. Njeno bistvo je namreč v zagotavljanju večje varnosti pešcev, ki lahko pred seboj opazujejo vozilo, ki se jim približuje in reagirajo z umikanjem, če bi lahko prišlo do nevarne situacije. Poleg tega morajo vozniki voziti čim bliže desnemu robu vozišča (tretji odstavek 21. člena ZVCP).
Šele s pravilno izpolnitvijo postane bianco menica prava menica. Listina, na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo, ni menica. Ker nima izpolnjenega polja o trasatu, ni trasirana menica, ker pa ne vsebuje nepogojne obljube plačila njenega izdajatelja, tudi ni lastna menica.
SZ-1 člen 173, 173/2. SZ člen 125, 125/2, 125/4, 126. OZ člen 299, 299/1, 335, 335/1, 336, 336/1, 378, 378/1, 513, 513/2. ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/1, 360, 360/1, 361, 361/1, 371, 533, 533/2. URS člen 33. ZUP člen 210.
privatizacija stanovanj – stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu – pravica imetnika stanovanjske pravice do odpravnine – pravica do nakupa stanovanja – opcije – oblikovalna pravica – zastaranje
Pravica najemnika do nakupa stanovanja ni terjatev, pač pa opcija. Opcije niso obligacijske pravice v ožjem smislu, ker njihov predmet ni izpolnitveno ravnanje zavezanca. Kot oblikovalne pravice dajejo subjektu pravice pravno možnost, da z enostransko izjavo volje povzroči nastanek, spremembo oziroma prenehanje pravnega razmerja. Trajanje teh pravic je lahko časovno omejeno, lahko pa je tudi časovno neomejeno.
Tožnik v tej pravdi sicer uveljavlja plačilo denarne terjatve, ki je podvržena pravilom o zastaranju. Vendar pa je v položaj upnika te terjatve vstopil šele z izpolnitvijo pogojev, ki jih za to določa četrti odstavek 125. člena SZ.
ZGO-1 člen 2, 2/1-12, 3, 3/3, 152, 158. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 6, 6 /1-5.
ukrep gradbenega inšpektorja -nelegalna gradnja – enostaven objekt – oporni zid
Ker bi moral tožnik za gradnjo objekta pridobiti gradbeno dovoljenje, saj ne gre za enostaven objekt, gre za nelegalno gradnjo, zato je gradbeni inšpektor pravilno in zakonito izrekel ukrep iz 152. člena ZGO-1.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij – obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - prenehanje življenjske skupnosti - obličnost – notarski zapis – razlaga zakona – namenska razlaga – jezikovna razlaga
V skladu s 47. členom ZN morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema sklenjene v notarskem zapisu. Glede na ugotovitev, da v času podpisa spornega dogovora pravdni stranki nista bili več (zunajzakonska) partnerja, spornega dogovora ni mogoče podvreči tej strogi obličnostni zahtevi.
Upoštevaje 40. člen ZPP, znaša vrednost spornega predmeta 36.000,00 EUR (seštevek zahtevanih mesečnih preživnin 600,00 EUR za dobo petih let), zato revizija ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005041
ZKP člen 364, 364/7, 372, 372-5, 395, 395/1, 445, 445/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - presoja navedb pritožbe - seja pritožbenega senata - obrazložitev sodbe - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji
Če stranke v skrajšanem postopku predlagajo, da se jih obvesti o pritožbeni seji, mora sodišče druge stopnje v odločbi navesti razloge, zaradi katerih tega ni storilo, vendar se postopanje sodišča druge stopnje presoja ob upoštevanju vsebine pritožnikovega predloga.
določitev plače - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odločanje na seji – odstop od sodne prakse – sklicevanje na opuščeno sodno prakso
Ker je pomembno pravno vprašanje opredeljeno na načelni ravni in zahteva le splošne odgovore, ki pa v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni izpolnjeno trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije. Tudi s sklicevanjem na staro in zaradi spremembe zakona opuščeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča ni izkazan pogoj za dovoljenost revizije glede odstopa odločbe sodišča prve stopnje od prakse Vrhovnega sodišča po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2005078
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2. KZ člen 265, 265/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zaslišanje priče - zapisnik o izpovedbi iz drugega postopka - tajni disciplinski postopek - pravice obrambe - izvajanje dokazov - dokazni predlog - kršitev kazenskega zakona - uničenje uradne listine - uradna listina
Obsojenkine navedbe na zaslišanju v preiskavi, naj sodišče zasliši pričo, kolikor to smatra za potrebno, ni mogoče šteti za dokazni predlog, prav tako ne navedbe njene zagovornice v pritožbi, da bi sodišče moralo izvesti ta dokaz.
Tajnost disciplinskega postopka še ni razlog, da se sodna odločba na podatke iz spisa v disciplinskem postopku ne bi smela opreti.
človekove pravice in temeljne svoboščine - konkurenca ustavnih pravic - pravica do zasebnosti pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica dediča do posesti stanovanja
Tožnikova pravica do posesti izhaja iz 29. člena SPZ in je v koliziji s toženčevima pravicama do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Toženec je sporno stanovanje skupaj s tožnikovo hčerko uporabljal za vsakodnevno zadovoljevanje stanovanjskih potreb, po njeni smrti pa ga v enaki vsebini uporablja sam. Tožnik je stanoval drugje. Zato bi zahtevana zamenjava ključavnice ali izročitev ključa nove ključavnice tožniku omogočila vstop v sporno stanovanje in njegovo dejansko uporabo, kar bi v obravnavani zadevi pomenilo nedopusten poseg v toženčevi človekovi pravici iz 35. in 36. člena URS.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica oziroma obveznost, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Tudi, če je v izreku dokončne denacionalizacijske odločbe ugotovljena vrednost premoženja, ki se vrača v naravi, to ne spremeni narave spora, ki v primeru vračanja premoženja v naravi ni spor, izražen v denarni vrednosti. ZUS-1 v določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena dovoljenosti revizije ne veže na vrednost spornega predmeta, temveč jo določa le za primere, ko je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, kakršen pa obravnavani primer ni.
Ocena sodišča o nezadostni konkretizaciji tožbenih ugovorov ni pravno vprašanje, zato revidentka s sklicevanjem na takšno ugotovitev sodišča prve stopnje ni izkazala obstoja pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve niti neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
Ker revidentka ni ne navedla ne izkazala, kaj obsega njeno poslovanje in tudi ne, kakšen delež tega poslovanja in s tem posledice pomeni zanjo izguba obravnavanih kmetijskih zemljišč, ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.