denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ovire za vračilo v naravi
Če izpodbijana sodba glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse, ni podan pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – nedovoljena gradnja – nelegalni kop
Ker je bil tožnik v inšpekcijskem postopku obravnavan kot inšpekcijski zavezanec in kot investitor v smislu določb 2. člena ZGO-1 pod točko 4.1. zaradi nelegalnega kopa, je glede na določbo 157. člena ZGO-1 zavezanec za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Svet za avtorsko pravo - sestava - določitev tarife za uporabo avtorskih del - avtorski honorar in nadomestilo - primerna tarifa - gostinski lokal - tožba v upravnem sporu - zavrnitev tožbe
Svet lahko odloča le med strankami, ki so stranke postopka, začetega pred Svetom, in ne more širiti kroga udeležencev, ki naj v postopku sodelujejo. Predlagatelj (SAZAS) je v zahtevi izrecno zahteval določitev tarife oziroma avtorskega nadomestila za uporabo glasbe v gostinskih lokalih članov OZS in v tem okviru je Svet tudi odločal. Zato se je Svet v izpodbijani odločbi pravilno omejil le na razmerje med predlagateljem (SAZAS) in nasprotno stranko (OZS) in skladno s četrtim odstavkom 157.a člena ZASP tudi poslal predlagateljevo zahtevo nasprotni stranki ter jo pozvala, da se o njej izreče. Zato ugovori tožeče stranke, da bi morala biti v postopek pritegnjena tudi Gostinsko-turistična zbornica Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.
Glede na določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1 primernost osnove in višine tarife ni stvar presoje v upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost izpodbijane dokončne odločbe.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Revident mora konkretno in natančno navesti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve. Navesti mora tudi pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZUP člen 260, 260-2. CZ člen 154, 154/1-a.
dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – obnova carinskega postopka – naknadni obračun carinskega dolga – odstop od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti
Revident mora izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izkazati sam. Izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more izkazati s sklicevanjem na različno prakso Upravnega sodišča glede določenega vprašanja, če je Vrhovno sodišče do tega vprašanja že zavzelo stališče, z revizijo izpodbijana sodba pa od tega stališča Vrhovnega sodišča ne odstopa.
ureditev meje - pasivnost stranke – ustavitev postopka – napotitev na sodno ureditev meje – oprostitev plačila sodnih taks
V upravnem postopku za ureditev meja po določbah ZENDMPE je soglasje lastnikov parcel, katerih meje se urejajo, obvezno. Ob odsotnosti takega soglasja s strani tožnice, ob tem, ko ji je bilo omogočeno, da pri določanju meje na mejni obravnavi sodeluje ter da se na to o poteku na mejni obravnavi določene meje izjavi, je prvostopni organ utemeljeno sklepal, da je meja sporna, saj tožnica svojega strinjanja z mejo ni podala, in je zaradi tega tožnico v skladu z zakonom pravilno napotil na sodni postopek ureditve meje.
Ker sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni odločilo o stvari na podlagi 65. člena ZUS-1, niti ni odločitve oprlo na 66. člen ZUS-1 (v obravnavani zadevi ne gre za spor iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1), pritožba, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, ni dovoljena, stranka pa z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1.
izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem – začasna odredba – nastanek težko popravljive škode – začasna ureditev stanja
Tožnik z okoliščinami, ki jih navaja v svoji zahtevi, ni izkazal nastanka težko popravljive škode, ki mora biti izkazana tudi v primeru začasne odredbe za začasno ureditev stanja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367.b, 367.b/3, 367.b/4.
dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – neizkazanost pogojev
Revident mora izkazati, da so izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije, predpisani v drugem odstavku 83. člena ZUS-1. Za dokaz neenakosti sodne prakse mora reviziji priložiti sodne odločbe, iz katerih neenotnost sodne prakse izhaja.
odmera zborničnega prispevka – članstvo v zbornici
Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, materialno pravo pravilno uporabljeno. Kmetijsko gozdarska zbornica je v izpodbijani odločbi tožniku pravilno odmerila zbornični prispevek za leto 2000. Osnova za izračun zborničnega prispevka je bil katastrski dohodek, zmanjšan za olajšave.
Za rekonstrukcijo objekta je potrebno gradbeno dovoljenje, in ker tega investitorica pred začetkom rekonstrukcije ni imela, pomeni taka rekonstrukcija stavbe nelegalno gradnjo.
Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, še ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja v upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti o pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1. Ker se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena.
Odgovornost glavnega carinskega zavezanca po določbah CZ (1990) ni subsidiarna, saj je smisel njegovega vpisa v ECL ravno v tem, da jamči za primere, ko carinsko blago ni predano prevzemni carinarnici.
invalidska pokojnina - prenehanje zavarovanja - začetek izplačevanja
Na podlagi prvega odstavka 157. člena ZPIZ-1 je realizacija pravice do pokojnine kot denarne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z invalidsko pokojnino, posebej urejena in poleg ostalih pogojev za pridobitev te pravice izrecno vezana tudi na prenehanje zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pobiranje cestnine - vezanost revizijskega sodišča na dejanske ugotovitve
Vse revizijske navedbe se nanašajo izključno na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča druge stopnje, vendar revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti.
dovoljenost revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična revizija - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje revizije
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži sama stranka, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZPIZVZ člen 2, 2/4. ZPIZ člen 171. ZPIZ-1 člen 36, 156, 177. MSVN člen 8.
pokojnina - izbira pokojnine - Sporazum o vprašanjih nasledstva - nekdanji vojaški zavarovanci
Zavarovanci dotakratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so nadaljevali z delom v JLA oziroma vojski Jugoslavije in ostali zavarovani po 18. oktobru 1991 že tujega nosilca zavarovanja, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije niso pridobili pravice do pokojnine, saj so to pravico lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
Izbira po 177. členu ZPIZ-1 pomeni odločitev za eno namesto druge pokojnine, kar predpostavlja, da zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev pokojnine v dveh državah. Če temu ni tako, do izbire ne more priti, saj ni kaj izbirati.
MSVN vsebuje med drugim dogovor glede nekaterih vprašanj, ki se nanašajo na področje pokojnin (priloga E), vendar pri tem ne gre za določbe, na katere bi se lahko posamezniki pri uveljavljanju svojih pravic pred upravnimi organi in sodišči neposredno sklicevali.
Ker umik revizije ni posebej urejen, veljajo zanj na podlagi 383. člena ZPP smiselno določbe tega zakona o umiku pritožbe. Na podlagi drugega odstavka 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče o njej ne izda odločbe.
Tožniku je delovno razmerje prenehalo že pred izpodbijanima disciplinskima odločbama, in sicer na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker sklepa o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja zato nista imela nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja, tožnik ni imel pravnega interesa oziroma pravne koristi za ugotovitev, da mu delovno razmerje ni prenehalo na podlagi izpodbijanih disciplinskih odločb.
ZZVZZ člen 31. ZDR člen 128, 128/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odsotnost z dela zaradi bolezni - plačilo nadomestila plače - razporeditev delovnega časa - dodatek - bistvena kršitev določb postopka - nedoločno opredeljen tožbeni zahtevek
Z obravnavanjem in odločanjem o nedoločno opredeljenem tožbenem zahtevku je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se v tem delu sodba ne da preizkusiti.
Nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ne more biti višje od dejanskega zneska plače, ki bi ga delavec prejel, če bi delal.