določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti – objektivna nepristranskost - sodnika pristojnega sodišča kot stranki v postopku
Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče v A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s svojima kolegoma – tožečo in drugo toženo stranko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti, nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
obnova postopka - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – odstop od sodne prakse – trditveno in dokazno breme
Za vložitev revizije mora biti pravica ali obveznost stranke v odločbi izražena v denarni vrednosti. Revident mora pri zatrjevanju neenotne sodne prakse navesti odločbe, iz katerih ta neenotnost izhaja. Ali bodo obstajale zelo hude posledice za stranko, je odvisno od obnovljenega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost
Ker je tožnik mož vodje civilnega oddelka višjega sodišča, ki naj bi v zadevi odločalo, je v izogib dvomom v nepristranskost za odločanje v tej zadevi določeno drugo višje sodišče.
Revizija je dovoljena tedaj, če revident izkaže obstoj katerega od pogojev za njeno dovolitev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. V tem primeru ti pogoji niso izkazani.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev
Ugotovitvene odločbe o obstoju oziroma neobstoju pogojev za izročitev tujca drugi državi ni mogoče izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti.
dedovanje na podlagi zakona – zaščitena kmetija – kriteriji (merila) za določitev prevzemnika kmetije – usposobljenost za kmetijsko dejavnost – pomožni kriteriji
V situaciji, ko sta bila videti oba potencialna dediča enakovredna tudi po kriteriju iz 2. alinee drugega odstavka 7. člena ZDKG (usposobljenost za poklic kmeta), določiti pa je mogoče le enega prevzemnika zaščitene kmetije, je bilo treba poiskati pomožna merila. Le v tej funkciji je razumeti omenjanje kriterijev iz 2. alinee prvega odstavka 7. člena ZDKG v prvostopenjskem sklepu. Pri tem je prvostopenjsko sodišče pravilno opozorilo na temeljna izhodišča zakona, med katerimi je tudi sposobnost oziroma možnost za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij oziroma glede na konkreten primer tudi konkretne zaščitene kmetije. Sposobnost zapustnikovega brata za opravljanje kmetijske dejavnosti na konkretni zaščiteni kmetiji pa je glede na njegov prispevek k ohranitvi kmetije z več desetletji trajajočo pomočjo še za časa zapustnikovega življenja večja od sestrine sposobnosti, ki je pričela na to kmetijo pogosteje zahajati in pomagati šele v letu 2002.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004247
ZKP člen 248.KZ člen 329, 329/1.
izvedenstvo – odreditev izvedenstva - izvedenstvo pri telesnih poškodbah - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči – zakonski znaki kaznivega dejanja
Za obstoj kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po prvem odstavku 329. člena KZ ni bistveno, ali je storilec tega kaznivega dejanja kriv tudi za povzročitev prometne nesreče; zadošča, da je bila oseba poškodovana z obdolženčevim prevoznim sredstvom ali zaradi njega.
navzočnost na glavni obravnavi – pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi – zaslišanje obdolženca v preiskavi – zaslišanje obdolženca na glavni obravnavi
Določbe drugega odstavka 307. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da sme sodišče odrediti pripor samo na tistem naroku za glavno obravnavo, glede katerega je bilo za obtoženca vabilo v redu izkazano.
zahteva za varstvo zakonitosti - spor majhne vrednosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pooblastila sodišča druge stopnje
Sodišče druge stopnje v primeru nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja nima ne kasatoričnih ne reformatoričnih pooblastil. Specialna določba 1. odstavka 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti izključuje uporabo 358. člena ZPP, ki pomeni pravno podlago reformatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje v rednem postopku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004323
ZP-1 člen 62/1-2.ZVCP-1 člen 233.URS člen 27, 29, 29/1-3.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – domneva nedolžnosti – možnost izjave o prekršku – izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog
Lastnik vozila, ki se želi razbremeniti odgovornosti po 233. členu ZVCP-1, mora dokazati le, da sam ni vozil, ni pa mu treba sporočiti podatkov o osebi, ki je v času kršitve upravljala vozilo.
Ker sta obdolženca krivo izpovedovala v istem kazenskem postopku, je državni tožilec zoper oba vložil en obtožni predlog na podlagi šestega odstavka 32. člena ZKP.
Skladno z načelom proste presoje dokazov sodišče odloči o dokaznem predlogu ob primerjavi vsebine že izvedenih dokazov (na katere opira ugotovitve glede obstoja oziroma neobstoja odločilnih dejstev) z vsebino predlaganih dokazov in presoji, ali so slednji take narave, da lahko bistveno vplivajo na stanje stvari.
Nepravilna odmera kazni ali nepravilna izbira kazenske sankcije se lahko izpodbija le s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ker je vezana na ugotovitev in presojo vseh okoliščin, ki vplivajo na njeno odmero.
spor o pristojnosti – avtorski spor – izključna krajevna pristojnost
Tožnik zahteva plačilo avtorskega honorarja za zasnovo grafične podobe - gre torej za avtorski spor. Za take spore je po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta. Po določbi drugega odstavka 103. člena ZS pa je v sporih o pravicah intelektualne lastnine, med katere sodi tudi avtorska pravica, določena še izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Tožnik je z avtomobilom povozil na tleh ležečega pešca. Gre za objektivno odgovornost voznika avtomobila in za njegovo premalo pazljivo vožnjo glede na razmere ter po drugi strani za prispevek oškodovanca, ker se je v nasprotju s prometnimi predpisi zadrževal na cestišču, ko je pod vplivom alkohola padel in obležal na sredini ceste. Pretežni del odgovornosti je na vozniku, zato je materialnopravno pravilna razporeditev odgovornosti v razmerju 30 : 70.
revizija – dovoljenost – postulacijska sposobnost – pravniški državni izpit
Upoštevajoč pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.