ZDR (1990) člen 17, 18.ZDR člen 111, 111/1, 118, 118/2. SKPgd člen 10.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – poskusno delo – objava pogoja poskusnega dela – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
V času veljavnosti ZDR/90 je bila objava pogoja poskusnega dela pogoj za njegovo zakonito določitev v pogodbi o zaposlitvi.
Tožena stranka do zaključka obravnave pred sodiščem prve stopnje ni izrecno navajala dejstev in okoliščin, zaradi katerih nadaljevanje tožnikovega dela ne bi bilo mogoče in ni uveljavljala odločitve v smislu sodne razveze na podlagi 118. člena ZDR. Kasnejših tovrstnih navedb sodišče na podlagi določb 286. člena in prvega odstavka 337. člena ZPP ni moglo upoštevati.
pravica iz naslova invalidnosti – večletno odločanje na Zavodu - odškodnina
Pravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je kot pravno priznano škodo za duševne bolečine zaradi strahu in zaradi trajno zmanjšanih življenjskih aktivnosti mogoče upoštevati le, če so posledica telesnih poškodb.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - odškodninski spor - pritožbena obravnava
Razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj zato, da sodišče ponovno zasliši toženca in dve priči, ki sta bili pred sodiščem prve stopnje že zaslišani, in ponovno oceni izvedene dokaze, je v nasprotju z določili 1. in 3. odstavka 30. člena ZDSS-1.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja – pravica do zagovora
Zaradi tožničinega sklicevanja na dopuste, sodne počitnice ter na obvestilo o bolniškem staležu tožena stranka ni bila dolžna preložiti disciplinske obravnave in je v smislu 2. odstavka 63. člena ZTPDR utemeljeno štela, da se je tožnica ni udeležila brez upravičenih razlogov.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – ponovna vložitev zahteve – pravnomočnost
Če je upravičenec (v prekrškovnih zadevah je to le državni tožilec) upravičenost vložiti izredno pravno sredstvo zoper citirano sodbo že konkretiziral, ponovna vložitev zahteve zoper isto odločbo ni dovoljena.
Ker vrednost spornega predmeta ni niti označena niti razvidna iz tožbenega zahtevka, ni mogoče ugotoviti, ali vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega določen znesek, da bi bil izpolnjen pogoj glede dovoljenosti revizije.
prenehanje delovnega razmerja – neopravičen izostanek z dela – bolniška odsotnost
Tožnica bi bila v spornih dneh upravičena do odsotnosti z dela in s tem do ustreznega nadomestila plače le na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni.
Zavarovanci do takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev v Beogradu, ki so nadaljevali z delom v Vojski Jugoslavije in ostali zavarovanci po 18. oktobru 1991 že tujega nosilca zavarovanja, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije niso pridobili pravice do pokojnine, saj so to pravico lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, če je bila ta sprva vložena zoper toženo stranko kot s.p., nato pa je zaradi njenega stečaja tožeča stranka označbo tožene stranke popravila tako, da se je ta glasila le še na fizično osebo.
Z zaključkom stečaja podjetnika posameznika obveznosti, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnejo. Pri tem ni mogoče trditi, da subjekta, ki bi bil lahko tožen na plačilo obveznosti podjetnika posameznika, ki izvira izpred začetka stečajnega postopka, ni več, saj oseba, ki je bila podjetnik, še vedno živi in ima procesno sposobnost. O tožbenem zahtevku za plačilo takšne obveznosti je zato treba kljub zaključku stečajnega postopka odločiti (zavrnilna odločba), ne pa tožbo zavreči.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlogi
Stališče sodišča druge stopnje, da je treba dopolniti dokazni postopek, in razlogi, ki so sodišče vodili k takšnemu zaključku (tudi če ne bi bili pravilni), ne morejo biti stvar presoje Vrhovnega sodišča pri odločanju o pritožbi zoper razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Če bi poseglo v te razloge, bi Vrhovno sodišče kot tretja instanca odločalo o zakonitosti sklepa sodišča druge stopnje (sklepa, ki niti ne predstavlja odločitve o koncu postopka), kar v obstoječem sistemu pravnih sredstev ni mogoče.
hitri postopek o prekršku – plačilni nalog – osebna zaznava prekrška – neposredno ugotavljanje znakov prekrška – pisna odločba o prekršku - bistvena kršitev določb postopka – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – pravica do zaslišanja
V primerih, ko pooblaščena uradna oseba s posebnim postopkom dokazovanja ugotavlja, ali so podani zakonski znaki prekrška in s tem povezana odgovornost kršitelja, mora prekrškovni organ izvesti ustrezen postopek o prekršku v celoti in izdati odločbo o prekršku z vsemi njenimi sestavinami, ne pa plačilni nalog.
sprememba delodajalca – upravljanje bencinskega servisa - delovno razmerje za določen čas - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Ker je bil tožnik pri družbi M. d.o.o. v delovnem razmerju za določen čas do prenehanja pogodbe o upravljanju bencinskega servisa, na dan prenosa dejavnosti bencinskega servisa na drugo toženo stranko ni bil več v delovnem razmerju pri družbi M. d.o.o., kolikor je bilo to delovno razmerje pogojeno s pogodbenim upravljanjem bencinskega servisa. Zato na dan prenosa njegove pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi v smislu določb 1. in 6. odstavka 73. člena ZDR lahko prešle na drugo toženo stranko, to je na novega prevzemnika, pri družbi M. d.o.o. niso več obstojale.
revizija - dovoljenost revizije - pooblastilo za revizijo - zavrženje revizije - zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb postopka - pravnomočna odločitev - litispendenca
V zvezi z uporabo tretjega odstavka 86. člena ZPP je Občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bila 26.6.2002, sprejela pravno mnenje, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnica v vlogi tega niti ni zatrjevala niti dokazala, tega izpita pa tudi nima, zgolj naknadna predložitev pooblastila za revizijo, tudi izven okvirov roka po 367. členu ZPP, pomeni, da revizija ni dovoljena.
V zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odločbo sodišča druge stopnje ni mogoče uveljavljati bistvene kršitve določb postopka, ki se nanaša na uporabo 189. člena ZPP (glede obstoja pravde) pred sodiščem prve stopnje oziroma kršitve določb postopka pred sodiščem druge stopnje v zvezi s tem.
ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 155, 155/1-8, 156, 156/1-1.ZVCP-1 člen 70.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - odgovornost pravne osebe za prekršek - dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja podrejenih delavcev – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – blanketna norma – časovna veljavnost zakona – sprememba dopolnilne norme – dinamična blanketna norma
Tudi če se pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku spremeni dopolnilna norma glede določene največje dovoljene dimenzije vozila oziroma skupine vozil, pri katerih ne gre za izredni prevoz, to ne pomeni, da gre za takšno spremembo predpisa (blanketne norme), da jo je treba ob upoštevanju pravila o časovni veljavnosti zakona kot milejšo uporabiti retroaktivno.
meje preizkusa sodbe prve stopnje – stroški postopka – revizija – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Ker se je tožnica v pritožbi izrecno omejila le na izpodbijanje odločbe sodišča prve stopnje o stroških postopka, se je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 350. člena ZPP utemeljeno omejilo le na preizkus odločbe sodišča prve stopnje glede teh stroškov. Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bilo pravnomočno odločeno le o stroških postopka, revizija ni dovoljena.
Neutemeljen je očitek pritožbe, da stališče pritožbenega sodišča odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj ta pritožbena navedba ni obrazložena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delovnem mestu – rok za odpoved
Za ugotovitev zakonitosti in pravilnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pomemben razlog (opravičevanje) tožnikovega pitja.
Na pravočasnost odpovedi ne bi moglo vplivati dejstvo, da tožnikov pooblaščenec odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dobil. To dejstvo bi lahko vplivalo le na tek roka za vložitev zahteve za ugotovitev zakonitosti pred pristojnim sodiščem.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126. Zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (1966) člen 34.
delo – elementi delovnega razmerja – vštevanje v zavarovalno dobo
Za pravilno uporabo materialnega prava je potrebno ugotoviti, ali je imelo delo tožnice vse elemente delovnega razmerja. Šele potem bo mogoče odločiti, ali se ji sporno obdobje šteje v zavarovalno dobo in o pravicah iz pokojninskega zavarovanja, ki jih uveljavlja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – preverjanje možnosti zaposlitve – rok za odpoved
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka za to, kdo od direktorjev bo vodil združeni oddelek, izvedela šele 10.5.2003, je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 16.5.2003 podana v 30 dnevnem subjektivnem roku od takrat, ko se je tožena stranka seznanila z razlogi za redno odpoved.