vročanje sodnih pisanj - preklic pooblastila pooblaščencu - pravna oseba s sedežem v tujini kot pravdna stranka - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - vročanje s pritrditvijo na sodno desko - učinek vročanja s pritrditvijo na sodno desko
Ker je pooblaščenec tuje stranke, po naravi stvari hkrati tudi njen pooblaščenec za sprejemanje pisanj, je sodišče prve stopnje glede na tretji odstavek 146. člena ZPP opravilo pravilno vročitev s pritrdijo na sodno desko, ker tožeča stranka sočasno s preklicem pooblastila svoji prvotni pooblaščenki ni imenovala drugega pooblaščenca (za sprejemanje pisanj).
Ker 146. člen ZPP posebej ne določa, od kdaj učinkuje vročitev preko sodne deske, po naravi stvari pa ne more učinkovati takoj, je po presoji revizijskega sodišča primerno analogno uporabiti tretji odstavek 145. člena ZPP, po katerem vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba
Sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava dokazov sploh ni začelo izvajati in bi moralo pritožbeno sodišče celoten dokazni postopek izvesti samo. Pogoji za razpis pritožbene obravnave tako niso izpolnjeni, saj ne gre samo za ponovitev ali dopolnitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje.
Pri nakupni komisiji je plačilo cene navadno strošek, potreben za izvršitev naročila. Zmoten je materialnopravni zaključek, da je bilo tisto, kar je tožeča stranka na podlagi sodbe plačala prodajalki, strošek, ki je bil potreben za izvršitev naročila tožene stranke in katerega je zato tožena stranka dolžna povrniti.
Neutemeljen je očitek pritožbe, da stališče pritožbenega sodišča odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj ta pritožbena navedba ni obrazložena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delovnem mestu – rok za odpoved
Za ugotovitev zakonitosti in pravilnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pomemben razlog (opravičevanje) tožnikovega pitja.
Na pravočasnost odpovedi ne bi moglo vplivati dejstvo, da tožnikov pooblaščenec odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dobil. To dejstvo bi lahko vplivalo le na tek roka za vložitev zahteve za ugotovitev zakonitosti pred pristojnim sodiščem.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – preverjanje možnosti zaposlitve – rok za odpoved
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka za to, kdo od direktorjev bo vodil združeni oddelek, izvedela šele 10.5.2003, je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 16.5.2003 podana v 30 dnevnem subjektivnem roku od takrat, ko se je tožena stranka seznanila z razlogi za redno odpoved.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126. Zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (1966) člen 34.
delo – elementi delovnega razmerja – vštevanje v zavarovalno dobo
Za pravilno uporabo materialnega prava je potrebno ugotoviti, ali je imelo delo tožnice vse elemente delovnega razmerja. Šele potem bo mogoče odločiti, ali se ji sporno obdobje šteje v zavarovalno dobo in o pravicah iz pokojninskega zavarovanja, ki jih uveljavlja.
sprememba delodajalca – sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Bistvo tega instituta je v tem, da se pri delodajalcu prevzemniku ohranijo vse pravice, ki jih je imel delavec pri delodajalcu prenosniku. Vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo na delodajalca prevzemnika po samem zakonu. Možnost drugačnega dogovora ni predvidena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi
Vročitev pisnega obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga šele sočasno z odpovedjo ne pomeni take kršitve, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita, posebej še, ker posredovanje sindikata v postopku odpovedi ni bilo odvisno od tega obvestila. Tudi sicer tožnica ni dokazala, da bi zaradi zakasnele vročitve obvestila zanjo nastale kakšne izrecne škodljive posledice.
vročanje – osebno vročanje – sprememba naslova – vročanje z objavo na oglasni deski organa – pravnomočnost – zahteva za varstvo zakonitosti
Ker niso bili izpolnjeni pogoji za odreditev vročitve plačilnega naloga s pritrditvijo na oglasno desko prekrškovnega organa in torej plačilni nalog storilki ni bil (pravilno) vročen, v obravnavani zadevi ni pričel teči rok za vložitev zahteve za sodno varstvo oziroma izpodbijani plačilni nalog ni pravnomočen.
Naša procesna ureditev - z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine - ne pozna dokaznih pravil, ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano.
Okoliščina, da sodišče navedb in dokazov ne razlaga tako kot stranka, ki jih je podala oziroma predložila, torej okoliščina, da jih sodišče dokazno oceni drugače kot stranka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.
skupna gradnja - dogovor o stvarnopravnih deležih - obseg vlaganj
Ključnega pomena za presojo je ugotovitev, da je med tožnikom in pravnim prednikom tožencev obstajal (in bil realiziran) dogovor o skupni gradnji in njunih enakih solastniških deležih oziroma, da tožnik ni dokazal, da bi obstajal drugačen dogovor. V tako vzpostavljen stvarnopravni status nepremičnine ni mogoče posegati z enostranskim in naknadnim zavzemanjem za prerazporeditev solastniških deležev po merilih mimo prvotnega (in realiziranega) dogovora obeh udeležencev skupne gradnje. Za odpravo morebitne neskladnosti dogovorjenih stvarnopravnih deležev glede na dejanski vložek vsakega izmed skupnih graditeljev ima prikrajšanec možnost doseči vrednostno izravnavo le z obligacijskopravnim zahtevkom, ki pa ga tožnik ni postavil.
Kadar se dolžnik sklicuje na zastaranje zgolj zaradi poteka časa na podlagi dejstev, ki so bila pravočasno navedena v smislu 286. člena ZPP, ne navaja nobenega novega dejstva, pač pa uveljavlja materialnopravni ugovor, za katerega ne velja sistem prekluzij iz tega določila. Če so bila dejstva, potrebna za njegovo presojo, navedena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, se torej lahko dolžnik na zastaranje sklicuje še tudi kasneje; če niso bila, lahko ob sklicevanju na zastaranje ta dejstva navede le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku (drugi odstavek 286. člen ZPP).
SZ člen 56, 56/1, 117, 117/5, 128, 128/2, 147, 147/3.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 379, 379/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stanovanjska pravica – privatizacija stanovanja – smrt imetnice stanovanjske pravice - dedovanje pravice skleniti pogodbo o odkupu stanovanja
Za odločitev so bistvene dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je imetnica stanovanjske pravice podala zahtevo za odkup, da prva tožena stranka po poteku roka iz petega odstavka 117. člena SZ kupoprodajne pogodbe ni sklenila, da je imetnica stanovanjske pravice vložila tožbo in šele tekom pravdnega postopka umrla. Te okoliščine podpirajo zaključek, da če bi se razmerje med pokojno imetnico stanovanjske pravice in prvo toženo stranko uredilo v zakonskem roku, bi s tem kupljeno stanovanje postalo del njenega premoženja; to pa bi po njeni smrti prešlo na njene pravne naslednike.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji – pravna presoja pravnega standarda – pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Drugačna pravna presoja o obstoju pravnega standarda dobroverne pridobitve lastninske pravice ob enakih dejanskih ugotovitvah, ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje, ne pomeni spremembe dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje brez opravljene pritožbene obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - DENACIONALIZACIJA
VS0010892
ZPP člen 243.ZDen člen 3.ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 16/7, 20, 20/1. URS člen 125. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine točka 5, 5/1-1, 5/1-4.
dokazovanje - izvedenec - izvid in mnenje izvedenca o strokovnih vprašanjih - vrednost nacionaliziranih kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč - zadružno premoženje - odplačnost pridobitve zemljišča - zakonitost podzakonskega akta - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Zgolj zato, ker predpisi določajo pravila (tudi formule in koeficiente) za izračun vrednosti nacionaliziranega premoženja in cen nacionaliziranega premoženja, sodišče ni prekoračilo svojih pooblastil glede zaupanja določenih strokovnih vprašanj izvedencu (243. člen ZPP). Tudi sicer je izvedenec pri svojem delu vedno omejen z določenimi pravili – pa naj bodo to takšna, kot v obravnavanem primeru, ali pa pravila znanosti, stroke, logičnega mišljenja ali izkustvena pravila z določenega strokovnega področja.
Po spremembi političnega in ekonomskega sistema je zakonodajalec na različne načine pravna upravičenja na premoženju v družbeni lastnini preoblikoval v klasična lastninska razmerja. Pri lastninjenju kmetijskih zemljišč je kot enega od kriterijev, kdo pridobi lastninsko pravico na njih, določil odplačnost oziroma neodplačnost pridobitve (prvi odstavek 74. člena ZZad). V razmerjih revolucionarne preobrazbe družbe in oblikovanja družbene lastnine kot priviligirane oblike lastnine pojma odplačnosti ni mogoče enačiti s kakršnokoli odmeno, dano za odvzeto premoženje. Katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način, določa na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ sprejeto Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine.
Pojasnilna dolžnost obsega pojasnilo tveganja oz. o posegu, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Zdravnik ni dolžan pacienta poučiti o vseh možnih nezaželenih učinkih, ampak mu mora v poglavitnih obrisih in na ustrezen način prikazati stanje, ga seznaniti s prognozo in ga opozoriti na običajno, redno tveganje.
objektivna odgovornost države – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča med služenjem vojaškega roka – vojaška vadba - streljanje s šolskimi tromblonskimi minami – okvara sluha
Toženka je skušala povečano nevarnost zmanjšati s tem, da je priporočala in omogočila uporabo zaščitnih čepkov za ušesa. S takim ravnanjem pa ni vplivala na spremembo lastnosti za okvaro sluha nevarnega orožja. To je še vedno ostalo v pravnem pomenu nevarna stvar.