dovoljenost revizije – odškodninska odgovornost občine – opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti
Tudi za vzdrževanje javnih poti veljajo stroga načela Zakona o cestah. Vzdrževane morajo biti tako, da je na njih mogoč promet za katerega so namenjene, če pa je ogrožena javna varnost, jih je treba zapreti. Na sporno pešpot pa se je, vsipal material s hriba nad potjo, zato po notranji strani ni bilo mogoče hoditi, voda je spodjedala škarpo, zaradi česar je bila pot nagnjena proti zunanjem robu. Pot bi morala biti na njenem zunanjem robu glede na izpostavljenost mesta in njegovo potencialno nevarnost (globina štiri metre) ter na precejšnje število obiskovalcev, ki so dnevno tu hodili (med njimi tudi predšolski otroci), kar so toženke vedele, zavarovana z ustrezno zaščitno ograjo, saj drugega zavarovanja, ki bi preprečevalo morebitne padce, ni bilo.
kondikcijski zahtevek – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe
Vprašanje dejanskih ugotovitev in dokazne ocene sicer lahko ob pomanjkljivi, nasprotujoči si, nerazumljivi ali nelogični argumentaciji preide v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tega pa dokazni oceni nižjih sodišč ni moč očitati.
razlogi za revizijo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – izpodbijanje dokazne ocene – razmerja med starši in otroki – varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – koristi otroka
Tožnik s sprenevedavo trditvijo, da iz mnenj izvedencev izhaja le njihovo prepričanje o enakih sposobnostih strank za varstvo in vzgojo njunega otroka, ne pa tudi o toženkini prednosti za prevzem te vloge v primerjavi s tožnikom glede na njune lastnosti in sposobnosti, ne more uspešno uveljaviti kot revizijskega razloga smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V direktnem nasprotju z mnenji izvedencev je namreč povzeta revizijska trditev tožnika, ki tudi sicer ne presega ravni izpodbijanja oziroma graje ocene mnenj izvedencev, ki jo je v razlogih sodbe opravilo sodišče prve stopnje in sprejelo kot pravilno sodišče druge stopnje. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kamor sodi tudi izpodbijanje dokazne ocene sodišča, pa revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – pridobitni način
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom ne zadošča le pravni naslov, saj je potreben tudi vpis v zemljiško knjigo. Dobra ali slaba vera toženke bi bila lahko pomembna le tedaj, če bi tožnik lastninsko pravico ne pridobil na podlagi pravnega posla, temveč na originarni način.
ZPP člen 128, 128/5, 217, 253, 253/1, 339, 339/1, 377, 384, 384/1.ZOR člen 178.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – odgovornost imetnika motorja – izključna krivda – trčenje motorja in motornega vozila - dokazovanje z izvedencem – zaslišanje izvedenca – navzočnost stranke ob ogledu kraja prometne nesreče z izvedencem – zaslišanje izvedenca – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dovoljenost revizije – revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Opustitev zaslišanja izvedenca na glavni obravnavi lahko predstavlja le relativno kršitev procesnih pravil.
izpraznitev poslovnega prostora - neupravičena pridobitev – povrnitev vlaganj v nepremičnino v najemu – pasivna legitimacija
Če je tožnik investiral v nepremičnino, ki ni bila toženkina last ne v času investicij in ne kdaj pozneje, ni prišlo premika premoženja v njeno koristi (oziroma glede na dikcijo 190. člena OZ ni bila obogatena) na škodo tožnika, ne obstoji njena obveznost restitucije. Okoliščina, da je sklenila najemno pogodbo s tožnikom, v tej povezavi. Presoja nižjih sodišč o odsotnosti toženkine pasivne legitimacije, ki je narekovala zavrnitev tožnikovega zahtevka, je materialnopravno pravilna.
izpodbijanje sodne poravnave po ZOR – napake volje – bistvena zmota - zmota o pravnih posledicah poravnave – prekluzivni roki
Po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč je bil tožnik v zmoti o pravnih posledicah sklenitve sodne poravnave: menil je, da zaradi prepustitve svoje polovice hiše otrokoma, toženca, vsak do dopolnjenega 18 leta starosti, ne bosta mogla zahtevati zvišanja z isto poravnavo dogovorjene preživnine. Takšna dejanska podlaga pa po pravilnem naziranju pritožbenega sodišča nima za posledico izpodbojnosti pogodbe.
SPZ člen 49. ZTLR člen 33.ZOR člen 454.OZ člen 435. ZIP člen 144, 186.
pravica, ki preprečuje izvršbo – izločitveni (ekscisorni) zahtevek
Ekscisorni (izločitveni) zahtevki se običajno sicer res uveljavljajo zaradi lastninske oziroma solastninske pravice tretjega na predmetu izvršbe, vendar pa podlago takšnemu zahtevku lahko predstavljajo tudi druge stvarnopravne oziroma druge absolutne pravice in obligacijske pravice (med slednjimi predvsem zakup, hramba, prevoz, komisija, skladiščenje in podobno, in sicer ne glede na to, ali je tretji lastnik).
Sprememba tožbe z znižanjem vrednosti spornega predmeta je podlaga za ugotovitev nedovoljene revizije, če vrednost spornega predmeta ne presega v določbi 2. odstavka 367. člena ZPP limitirane vrednosti.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost – kumulacija izvršilnih sredstev – stalno bivališče dolžnika
Po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Upnik je predlagal več izvršilnih sredstev in je zato krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvem navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je v izvršilnem predlogu najprej predlagal rubež dolžnikovih premičnin, pri čemer njihove lokacije ni definiral in je zato izključna krajevna pristojnost sodišča odvisna od dolžnikovega stalnega prebivališča.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0010887
ZIZ člen 279.ZZK-1 člen 243, 243/1.ZOR člen 107, 107/2.
družbena lastnina – omejitve pravnega prometa – prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču – veljavnost pogodbe – ničnost – prepoved manjšega pomena – odškodnina – škoda, povzročena z začasno odredbo – umik tožbe – izbrisna tožba
V času prenosa pravice uporabe veljavni predpisi so močno omejevali pravni promet s pravico uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini med fizičnimi osebami, prenos v nasprotju s temi predpisi pa je bil ničen. Res je sicer prejšnji družbenoekonomski sistem temeljil na družbeni lastnini, omejitve pravnega prometa pa so bile namenjene varstvu družbene lastnine. Pa vendarle ni mogoče zgolj zato že na načelni ravni izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011024
ZPP člen 181, 370, 370/1, 374, 374/1, 374/2, 377, 384, 384/1.ZZZDR člen 12.ZOR člen 210.
dovoljenost revizije – pravni interes – stranka v postopku – sklep o stroških – zavrženje revizije – prenehanje izvenzakonske skupnosti – vlaganja v tujo nepremičnino
Ugotovitveno sodbo prvostopenjskega sodišča, da je povečanje vrednosti nepremičnine drugega toženca in tretje toženke za 2.834.225 SIT rezultat skupnih vlaganj tožnika in prve toženke, vsakega do 1/2, je pritožbeno sodišče razveljavilo in tožbo zavrglo. Gre za procesno odločitev: navkljub temu, da je ugotovitveno tožbo dopustno vložiti le zaradi ugotovitve obstoja ali neobstoja sporne pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi zaradi ugotovitve spornih dejstev – z izjemo pristnosti ali nepristnosti listine (prvi odstavek 181. člena ZPP), je tožnik uveljavljal ugotovitev spornega dejstva (vrednosti vlaganj in njihovo razporeditev med vlagatelja). Ugotovitveno sodbo, s katero je prvostopenjsko sodišče takšnemu zahtevku ugodilo, je pritožbeno sodišče razveljavilo in tožbo zavrglo prav na podlagi pritožbe tožencev. Zato ti nimajo pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, v celoti sprejete v njihovo korist.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti – zapuščinski postopek – dedič kot uslužbenec pristojnega sodišča
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, v katerem dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, praviloma niso sporna. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi še ne zadošča za to, da bi bilo potrebno na podlagi določbe 67. člena ZPP za odločanje v zadevi določiti drugo stvarno pristojno sodišče.
objektivna odgovornost - odgovornost borzno posredniške hiše - napaka pri vnosu naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev - ponareditev osebne izkaznice - nalog za prenos delnic
Odgovornost borzno posredniške hiše za škodo, ki jo povzroči z opustitvijo vnosa oziroma nepravilnim vnosom naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev, je objektivna (prvi odstavek 33. člena ZNVP) in se je lahko razbremeni le v okoliščinah iz drugega in tretjega odstavka 33. člena ZNVP. Vnos naloga na podlagi naročila tretje osebe, ki se lažno izdaja za imetnika vrednostnih papirjev, je nepravilen, saj nalog za prenos lahko da le pravi imetnik vrednostnih papirjev.
Sprejemanje nalogov imetnikov vrednostnih papirjev oziroma njihov vnos v centralni register prek računalniške povezave pomeni odločanje o pogojih za vpis in o tem odloča član klirinško depotne službe. Gre za posel, ki sodi v dejavnost prve toženke kot člana klirinško depotne družbe, zato neutemeljeno trdi, da gre za dogodek izven njenega poslovanja.
odpoved pogodbe o posredovanju – obličnost odpovedi – ustna odpoved – plačilo dvojne provizije - uveljavljanje procesnih kršitev v reviziji
Ob odsotnosti dejanske ugotovitve, da bi po prenehanju veljavnosti posredniške pogodbe prišlo do sklenitve pravnih poslov med tožencem in njegovima sopogodbenikoma, ki bi jih v stik spravila tožeča stranka, kar bi utemeljevalo zahtevek za plačilo dvojne provizije po določbi 7. člena pogodbe o posredovanju, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.
stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - prodaja funkcionalnega zemljišča v stečajnem postopku - ničnost - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - originarna pridobitev lastninske pravice
Prodaja funkcionalnega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, v stečajnem postopku nad zemljiškoknjižnim lastnikom, po sklepu stečajnega senata, pomeni za kupca pridobitev lastninske pravice na originaren način (156. člen ZPPSL in 192. člen ZIZ). Vknjižba lastninske pravice na kupca je deklaratorne narave.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršilni postopek - podatki o stalnem bivališču dolžnika
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.
Zmotno je stališče, da okoliščina, da je v škodnem dogodku tožnici umrla mama, ne predstavlja dejanske podlage za odmero odškodnine za strah. Tako tragičen potek oziroma izid škodnega dogodka je namreč razlog, ki intenzivira strah in zato predstavlja dejansko podlago za odmero odškodnine za strah.