Naša procesna ureditev - z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine - ne pozna dokaznih pravil, ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano.
Okoliščina, da sodišče navedb in dokazov ne razlaga tako kot stranka, ki jih je podala oziroma predložila, torej okoliščina, da jih sodišče dokazno oceni drugače kot stranka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.
objektivna odgovornost države – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča med služenjem vojaškega roka – vojaška vadba - streljanje s šolskimi tromblonskimi minami – okvara sluha
Toženka je skušala povečano nevarnost zmanjšati s tem, da je priporočala in omogočila uporabo zaščitnih čepkov za ušesa. S takim ravnanjem pa ni vplivala na spremembo lastnosti za okvaro sluha nevarnega orožja. To je še vedno ostalo v pravnem pomenu nevarna stvar.
dovoljenost revizije – odškodninska odgovornost občine – opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti
Tudi za vzdrževanje javnih poti veljajo stroga načela Zakona o cestah. Vzdrževane morajo biti tako, da je na njih mogoč promet za katerega so namenjene, če pa je ogrožena javna varnost, jih je treba zapreti. Na sporno pešpot pa se je, vsipal material s hriba nad potjo, zato po notranji strani ni bilo mogoče hoditi, voda je spodjedala škarpo, zaradi česar je bila pot nagnjena proti zunanjem robu. Pot bi morala biti na njenem zunanjem robu glede na izpostavljenost mesta in njegovo potencialno nevarnost (globina štiri metre) ter na precejšnje število obiskovalcev, ki so dnevno tu hodili (med njimi tudi predšolski otroci), kar so toženke vedele, zavarovana z ustrezno zaščitno ograjo, saj drugega zavarovanja, ki bi preprečevalo morebitne padce, ni bilo.
azil – mednarodna zaščita - omejitev gibanja - sum zlorabe postopka – druga ciljna država
Okoliščine, na katere se sklicuje tako sodišče prve stopnje kot pred njim že tožena stranka, da tožnik ni zaprosil za mednarodno zaščito pristojnih organov v več državah, ki jih je prečkal do prihoda v Slovenijo, zlasti pa ne po ilegalnem vstopu iz Hrvaške v Slovenijo, ko je nadaljeval pot proti Italiji, kažejo tudi po presoji pritožbenega sodišča na sum zlorabe postopka za pridobitev mednarodne zaščite.
Ker sodišče prve stopnje ne obrazloži, v čem so tožnikove navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne in v nasprotju z informacijami o izvorni državi iz 8. alinee 23. člena ZMZ, takšne sodbe zaradi navedenih pomanjkljivosti ni bilo mogoče preizkusiti v pritožbenem postopku. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).
Ob ugotovitvi, da je podan kateri izmed razlogov iz 55. člena ZMZ, se prošnja za mednarodno zaščito zavrne kot očitno neutemeljena, ne da bi se ugotavljali pogoji, ki jih za mednarodno zaščito določa 2. člen zakona.
ZMZ člen 35, 35/2, 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.ZUS-1 člen 40, 40/3.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe – odločanje po prostem preudarku
Ker tožnik ni zaprosil za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, kot mu nalaga 2. odstavek 35. člena ZMZ, čeprav je to možnost imel in tudi ni pojasnil razlogov, zaradi katerih ni ravnal skladno z navedeno določbo, je tožena stranka s tem, ko je tožniku omejila gibanje, pravilno uporabila pooblastilo, ki ji ga daje zakon.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja in zlorabe postopka
Po 2. alinei 1. odstavka 51. člena ZMZ se lahko prosilcu začasno omeji gibanje, če obstoji sum zavajanja ali zlorabe postopka, med drugim tudi iz razloga iz 4. točke 55. člena ZMZ. Če bi pri tožniku dejansko obstajal strah pred preganjanjem, bi za mednarodno zaščito zaprosil že v Republiki Hrvaški.
azil - pravočasnost (v čim krajšem času) vložitve prošnje za mednarodno zaščito
Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno presodila, da pojasnilo prosilcev (tožeče stranke), da za mednarodno zaščito niso zaprosili prej, ker jim je brat druge tožnice svetoval, da naj si prej odpočijejo, nato pa bodo zaprosili za mednarodno zaščito, ni razumno, saj je 47 dni, od katerih so na ozemlju Republike Slovenije 17 dni prebivali ilegalno, vendar nerazumno dolga doba, če je oseba v izvorni državi dejansko preganjana in ogrožena do te mere, da potrebuje zaščito v obliki mednarodne zaščite. Dejanja prosilca za mednarodno zaščito, ki potrebuje zaščito zaradi preganjanja, so usmerjena izključno v pridobitev mednarodne zaščite (glej sodbo: št. I Up 553/2007 vrhovnega sodišča z dne 6.9.2007). Tudi sicer pa je v 35. členu ZMZ določeno, da mora prosilec, ki zakonito vstopi v Slovenijo, namen za vložitev prošnje izraziti v najkrajšem možnem času. Tožniki so v Slovenijo vstopili zakonito, torej bi morali za tako pozno vložitev prošnje imeti razumen razlog, ki pa ga po presoji vrhovnega sodišča nimajo. Tudi vrhovno sodišče meni, da mora tujec, ki prebiva v Republiki Sloveniji, poznati pravni red države, predvsem predpise, ki urejajo njegov pravni položaj, njegove pravice in obveznosti ter se ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje pravnih predpisov.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1010074
ZMZ člen 40, 40/3, 51, 51/1-2, 55, 55/1-5.ZUS-1 člen 40, 40/3.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pospešeni postopek – sum zavajanja in zlorabe postopka – meje prostega preudarka – odločanje po prostem preudarku
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje in s toženo stranko, da tožnik ni zaprosil za zaščito v najkrajšem možnem času, čeprav je za to imel številne možnosti, pač pa je zaprosil za zaščito šele po šestih dneh po namestitvi v Center za tujce, ko mu je bilo jasno, da bo stekel postopek za njegovo odstranitev iz države.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004305
ZKP člen 359, 359/1-1,371, 371/1-11, 398.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek – opis kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče pri odločanju o pritožbi (398. člen ZKP) preizkusi ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijanem obsegu s presojo odločilnih dejstev in presojo pritožbenih navedb, ki se nanašajo le na takšna dejstva.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010851
ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/1. ZTVCP člen 4, 4/4, 8, 8/1. ZCes člen 81, 81/1.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
krivdna odgovornost cestnega podjetja – nadzor stanja ceste – skrb za prometno varnost – profesionalna skrbnost - povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – tetraplegija dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Iz zakonskih določb izhaja ne samo dolžnost cestnih podjetij za redno vzdrževanje cest, ampak tudi njihova skrb za varnost prometa v okviru dolžnega nadzora stanja cest. Ker je bila toženkina pravna prednica profesionalna organizacija, je zanjo veljalo merilo najstrožje skrbnosti. Zahteva za postavitev prometnega znaka je bila nezadostna ob izkazano slabem stanju asfaltne prevleke, zato toženka z zahtevo za obnovo ceste ne bi smela čakati tako dolgo, da je postala zadeva nujna, kot sama omenja v svojem drugem dopisu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - USTAVNO PRAVO
VS1010212
ZMZ člen 2, 2/1, 9, 10, 10/3, 21, 23, 24, 25, 26, 26/1-2, 26/2- 1, 27, 28, 30, 30/1, 45, 47, 53, 54, 55, 55/1-3, 119, 119/2, 140, 140/1.URS člen 22, 62, 125, 156.ZUS-1 člen 22, 22/1, 27, 27/1-2.ZPP člen 180.ZUP člen 140, 237, 237/2-3.
azil – mednarodna zaščita - pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – preganjanje – standard preganjanja - prevod odločbe v jezik, ki ga prosilec razume – obseg prevoda - dokazno breme v upravnem postopku in upravnem sporu – postopek za oceno ustavnosti zakona
Po presoji vrhovnega sodišča so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi formalni pogoji, določeni v 54. členu ZMZ, da lahko pristojni organ odloči v pospešenem postopku. Dejansko stanje je bilo namreč mogoče v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin iz prve do osme alinee 23. člena ZMZ.
Tožnika utemeljenega strahu pred preganjanjem očitno nista izkazala, saj nista navedla nobenih relevantnih dejanj in okoliščin, katerih intenzivnost bi bilo mogoče šteti za preganjanje v smislu 26. člena ZMZ. Dejanja oziroma dogodki, ki jih opisujeta, sicer lahko vsebujejo elemente fizičnega in psihičnega nasilja iz prve alinee drugega odstavka 26. člena ZMZ, vendar očitno niso dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča se, da bi predstavljala hudo kršitev človekovih temeljnih pravic (prva alinea prvega odstavka 26. člena ZMZ), niti očitno ne predstavljajo zbir (akumulacijo) različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoče se, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic (druga alinea prvega odstavka 26. člena ZMZ).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004267
ZVCP-1 člen 233.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – dokazni predlog
Samo navedba storilca prekrška, da je prekršek storil eden od njegovih družinskih članov, ne pa on kot lastnik vozila, ne izpolnjuje dokaznega standarda dokaznega predloga. S tako navedbo storilec ne izkaže s potrebno stopnjo verjetnosti, da sam ni vozil vozila.
Za vložitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 mora biti pravica ali obveznost strank izražena v denarni vrednosti. Revident mora pri zatrjevanju neenotne sodne prakse (2. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1) navesti odločbe, iz katerih ta neenotnost izhaja. Ali bodo obstajale zelo hude posledice (3. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1), je odvisno od odločitve v obnovljenem postopku.
Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za njeno dovolitev pa je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
dovoljenost revizije – nedenarni tožbeni zahtevek – vrednost spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi – primarni in podrejeni zahtevek - zavrženje revizije
Ker vrednost spornega predmeta po tožbi oziroma nasprotni tožbi ne dosega revizijskega praga, poleg tega pa tožeča stranka ni označila vrednosti spornega predmeta podrejenih tožbenih zahtevkov, revizija ni dovoljena.
revizija – dovoljenost revizije – dokazno in trditveno breme – ugotovitev državljanstva – spor, izražen v denarni vrednosti – zavrženje revizije
Ker gre v obravnavani zadevi za spor o državljanstvu, to pa ni spor, ki bi se lahko izrazil v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
ZPP člen 141, 142, 339, 339/2-7, 350, 350/2, 374, 374/2, 499, 499/2. ZPP (1977) člen 332, 332/1, 354, 354/2-6.
obnova postopka – dovoljenost revizije – pravni interes za izredno pravno sredstvo – zamudna sodba – vabljenje na prvi narok – fikcija vročitve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec je v času vložitve predloga za obnovo postopka pravni interes za to izredno pravno sredstvo imel, vendar ga je kasneje izgubil. Dosegel je namreč izdajo sklepa o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe, s tem pa je, tudi glede na razloge obnovitvenega predloga, dosegel cilj, ki ga je zasledoval. Postopek se je vrnil v fazo rednega postopka, zato odločitev obeh sodišč o predlogu za obnovo postopka ne more več izpodbijati.
Uveljavitev fikcije vročitve v primeru, ko naslovnik sodnega pisanja na označenem naslovu očitno ni prejel oziroma ni mogel prejeti, ker je sodišču znano, da ga tam ni več, ne pride v poštev.